Hitri test za državo

Približno 5,3 kilometra dolg odsek hitre ceste med Koprom in Izolo, ki vključuje 2,2-kilometrski predor Markovec, bi moral biti po prvotni časovnici nared že leta 2009, pet let po sprejemu državnega lokacijskega načrta za gradnjo tega odseka. Zdaj smo tik pred koncem leta 2013, pa še vedno nista nared ne predor ne trasa hitre ceste. Čeprav se je zdelo, da bo najtrši oreh predor, zaradi izredno trde kamenine in nizkega nadkritja, zdaj kaže, da ni mogoče dokončati ceste. Pa ne zato, ker bi šel gradbinec v stečaj; CPK se je temu ognil (za razliko od CPM, SCT, Primorja, Kraškega zidarja in Alpine Bau), niti ni na traso padel kakšen nepričakovan meteorit. Zapleta se pri spoštovanju določil pogodbe o gradnji in slovenske zakonodaje. Zveni znano? Darsov projekt hitre ceste med dvema obmorskima mestoma sledi vsem vzponom in padcem slovenske države. Snovali so ga, ko so vlade LDS napovedovale, da se bosta cedila med in mleko. Lotili so se ga v času konjunkture in prve Janševe vlade, ko je postalo moderno z aneksi dopolnjevati ohlapne razpisne pogoje in pogodbe, vselej za višje vrednosti. Zdaj, v času propadanja gospodarstva, pa naj bi hitro cesto dokončali. Hudi zapleti in na pogled nepremostljive ovire se zdijo samoumevni. Nastopilo je obdobje plačevanja računov za polpreteklo početje. Če k temu dodamo še politična trenja med prvim človekom Darsa in resornim infrastrukturnim ministrom (Matjaž Knez je član SLS, Samo Omerzel pa DL, njegovo podjetje pa je imelo z Darsom v preteklosti ekskluzivne pogodbe), se rešitev odmika v prihodnost. Bo prav ta projekt test za Slovenijo? Končali bi ga, če bi presekali dosedanjo prakso, ko so interesi posameznikov pretehtali nad strokovnimi odločitvami in ekonomsko logiko. Kdo bo dobil posel, je bilo pomembneje od tega, kako ga bo izpeljal. Namesto hitre ceste imamo (v tem obdobju) najdlje trajajoče gradbišče. Hitro se končujejo le vmesne gradbene etape.