Obrtnikova nočna mora

Komentarji
, posodobljeno:

Od predkriznih idiličnih napovedi, kako bo obrtna cona v Srminu postala središče tehnološkega razvoja, priložnosti in dosežkov domačih obrtnikov, so ostale le še besede, njihove sanj o boljši in uspešnejši poslovni prihodnosti je zamenjala nočna mora.

Preveč pesimistično razmišljanje? Niti ne, če poznamo razsežnosti zapletov in sosledje okoliščin, zaradi katerih so obrtniki, združeni v Konzorcij Srmin, povsem obupani, jezni, razočarani in nemočni. Najhuje pa je, da bi radi delali, a ne morejo.

Zastavili so vse, kar so imeli. Postrgali so še zadnje prihranke, najeli posojila in se po domače “totalno zapufali”, upajoč, da jih bo odrekanje v kombinaciji z delom na koncu vendarle nagradilo s svetlo prihodnostjo. Selitev v sodobno obrtno cono z večjimi halami, zmogljivejšimi stroji in boljšimi delovnimi razmerami je obetala tudi prihod novih kupcev z zajetnejšimi naročili, ki so za dobro opravljeno delo pripravljeni plačati pošteno ceno.

Vendar od njihovih pogumnih poslovnih načrtov ni ostalo veliko. Gradnjo obrtne cone bi morali skleniti že lani jeseni. Zdaj je na delu četrti gradbinec, ki naj bi zadnjo halo in infrastrukturo vendarle dokončal do konca leta. Uporabnega dovoljenja za del že zgrajenih hal tudi še ni na mizi. Konzorcij pa se bo še kar nekaj let s prvim, že davno odslovljenim izvajalcem gradbenih del, podjetjem Marc, srečeval na sodiščih. Marc na nasprotnem bregu že napoveduje metanje polen pod noge in trnovo birokratsko pot do dokumentacije, vse skupaj pa je začinil še z grožnjo o uveljavitvi zastavne pravice na objektih.

Kratko so potegnili obrtniki, ki morajo plačevati visoke obresti za posojila, nimajo poslov in izgubljajo stranke. Takšne razmere pa pogosto porajajo hude družinske stiske, ki lahko privedejo tudi do skrajnih odločitev. Spomnimo, kako tragično so se podobne zgodbe končale v Italiji. Zaradi preslišanih klicev na pomoč so nekateri najbolj obupani podjetniki celo storili konec.

#240 - obrtna cona srmin