S slabega na slabše

Nekaj manj kot 110 milijonov prihranka pri plačah javnih uslužbencev letos in dobrih 180 milijonov prihodnje leto, predvsem pa mir do konca leta 2014. To je kratek povzetek najnovejšega dogovora med sindikati javnega sektorja in njihovim delodajalcem, državo. Najnovejši pravimo, ker jih je bilo pred njim že nekaj in ker je vladna stran po podpisu vseh dosedanjih optimistično pristavljala, da so morebiti zadnji.

Spomladi 2012 je nastala fronta med sindikati in vlado Janeza Janše. Končala se je z osemodstotnim nižanjem plač v javnem sektorju ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij. Še pred tem, v času Pahorjeve ministrice Irme Pavlinič Krebs leta 2010, se je vnel spor med vlado in sindikati o odpravi plačnih nesorazmerij. V čas sicer preveč razsipne Pahorjeve vlade segajo tudi prve zamrznitve rasti plač, napredovanj in nagrajevanja delovne uspešnosti.

Od tedaj se ni otoplilo nikoli več. Zmrzal se je pozneje kvečjemu razširila še na druge dele prebivalstva. Janšev zakon za uravnoteženje javnih financ je zaradi reševanja krize pretežno na plečih srednjega sloja pri tedanji opoziciji sprožal zgražanje in očitke, da bi bilo treba več narediti na prihodkovni strani. Zdaj, ko so se vloge zamenjale, nova koalicija nima težav z nadaljevanjem ukrepov, ki jih je uveljavila prejšnja vlada, z višanjem davščin in uvajanjem novih davkov pa obeta celo novo zajemanje iz vse tanjših denarnic državljanov. Smotrno omejevanje odhodkov države, ukrepi za zagon gospodarstva in sanacija bančnega sistema se zdijo le puhle obljube, ki naj bi pomirile Bruselj.

Pripravljenost ljudi, da še naprej mirno sodelujejo v neperspektivnem varčevalnem projektu, niti ne preseneča. Izgubiti delo v sedanjih razmerah bi bil za večino težji udarec kot znižanje borne plače ali plačevanje višjih davkov. V zahvalo za apatijo, ki levi vladi omogoča izvajanje desnih ukrepov, bi lahko dobili vsaj zavezo, da se bodo čez leto stvari začele obračati na bolje. A kdo bi temu verjel.