Draga šola

Čeprav bi morale biti počitnice čas, ko si tako starši kot njihovi šolarji dodobra spočijejo glavo od vseh “šolskih” skrbi, temu, žal, ni vselej tako. Če ne prej, začne tik pred začetkom novega šolskega leta marsikaterega starša boleti glava.

Že za to, da svojega nadebudneža sploh posedejo med šolske klopi, morajo odpreti denarnico. Ta postaja z naraščajočo brezposelnostjo, nizkimi plačami, ki rade tudi zamujajo, in vse hujšo socialno stisko ljudi vse tanjša. Stroški, ki jih prinaša novo šolsko leto, so zato za marsikaterega starša previsoki. Ne le nakup šolskih potrebščin, delovnih zvezkov in učbenikov; med letom je treba poravnati tudi stroške za malico, kosilo, morebitno jutranje varstvo, nove superge, kakšen izlet in še kaj.

Številne družine brez pomoči Karitas ali Rdečega križa ne bi zmogle kupiti niti zvezka. A pomoč pri nakupu šolskih potrebščin je - pa naj ne zvezni nehvaležno - zgolj obliž na rano. Rano, ki jo dodatno odpira spoznanje, da svojemu nadarjenemu otroku ne moreš privoščiti vpisa v glasbeno šolo ali v nogometni klub, saj za to nimaš denarja; rano, ki bo postala še večja, ko se bo tvoj otrok nekega dne iz šole vrnil ves objokan, ker so ga sošolci izključili. In to samo zato, ker se njegova oblačila ne morejo kosati z njihovimi - dragimi, modnimi in lepimi.

Žalostno je, pravi Jožica Ličen, gonilna sila Škofijske Karitas Koper, da so tej generaciji otrok vrata zaprta; da bodo odraščali brez vsega tistega, kar bi jim naša družba - ki ni revna, saj imajo nekateri vsega v izobilju - sicer lahko nudila.

Včasih smo se hvalili, da je pri nas šola brezplačna. Vodilni so na vsa usta trobili, da so otroci naše največje bogastvo. Pa so res? Bi bilo, če bi to držalo, še moč prisluhniti žalostnim zgodbam otrok, ki hodijo v šolo lačni? Ki se v času kosila napijejo vode, da bi pretentali želodec?

Draga šola, če si že draga, potem daj tem otrokom vsaj zvrhano mero znanja, da bodo lahko spremenili svet na bolje.