Ko potrka Putin

Nekdo potrka na tvoja vrata. Pogledaš skozi kukalo in prikaže se ti par modrih oči. Vprašaš, kdo je, z druge strani duri pa slišiš: “Putin. Vladimir Putin.”

Če si gej ali lezbijka, najbrž pomisliš na nedavne izjave in zakone, s katerimi je ruski predsednik ošvrknil istospolne zveze. Če si novinar, se bržkone v hipu spomniš na Ano Politkovsko, njene reportaže iz Čečenije, njen umor in Putinov molk. Če si umetnik, te v vesti zbode spomin na tri dekleta punkovske skupine Pussy Riot. Če si zagovornik demokracije, se ti bržčaš prikažejo pred očmi poročila Ovse o nepravilnostih pri volitvah v Rusiji. Če si aktivist za človekove pravice, pomisliš na marsikaj.

Lahko se zgodi, da si kar vse od zgoraj naštetega. A tudi v tem primeru še nimaš pravice, da bi prišleca spodil s hišnega praga. Olika zahteva, da ga vsaj vprašaš, kaj želi.

Zato ni narobe, da Trst odpira svoja vrata gospodu Putinu. Ta navsezadnje ne prihaja v Italijo na zasebni obisk, ampak prihaja kot zastopnik ruskega naroda, s katerim se splača imeti dobre odnose. Pa ne pozabimo, da Rusiji dolgujemo marsikaj. Na milijone Rusov je, denimo, darovalo življenje v boju proti nacifašizmu.

To seveda še ne pomeni, da bi bilo treba Putina sprejeti molče. Kdor se je zaradi Putinovih izjav ali dejanj čutil užaljenega, ima vso pravico, da svojo prizadetost javno pokaže ali ubesedi.

Tržaškim oblastem zato ne gre ničesar očitati, če bodo ruskemu predsedniku ponudili gostoljubje in varnost, hkrati pa tudi protestnikom omogočili, da na miroljuben način izrazijo negodovanje.

Težava tiči drugje. Nekateri v Trstu so prepričani, da bo nekajurni sestanek med Letto in Putinom dobro učinkoval na prepoznavnost mesta in njegovo gospodarstvo. Kje pa. Trst potrebuje predvsem investicije, drugačno politično miselnost in razvojne zamisli. Koristno bi bilo, če bi Trst pogosteje odpiral vrata najbližji vzhodni sosedi, njenim načrtom in njeni luki. Prav ima prodajalka, jezna, da bo morala jutri zapreti trgovino: “Mi živimo od kupcev, ne od Putina.”