Lahko bi bili tiho

Znanstveniki ne potrebujejo volilnih glasov. Svoje delo lahko opravljajo v miru, ne da bi se izpostavljali v javnosti.

Toda Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je izpostavil s temo varovanja Krasa in njegovega prostora. To je signal, da je tema aktualna in pereča.

Gospodarska kriza je interes kapitala po gradnji na Krasu sicer ublažila, vendar se razmere niso veliko spremenile od jeseni leta 2007, ko se je razprava o teh temah začela.

Spreminjanje nezazid-ljivih zemljišč v zazidljiva (in nato gradnja) ostaja privlačen recept za oplajanje kapitala, vprašanje pa je, koliko je to tudi v javnem interesu.

Kdo se bo priselil v nova stanovanja? Naravnega prirastka namreč ni. Bodo novi prebivalci iz tujine? Koliko bo stala gradnja novih vrtcev, šol in druge javne infrastrukture, ki jo bo potrebovalo novo prebivalstvo, četudi bo tja prihajalo predvsem spat?

Ali pa je včasih za ključne igralce dovolj že sprememba namembnosti? Da zemljišča zamenjajo lastnika in se pri tem poberejo provizije, kasneje pa nikogar več ne zanima, kaj se bo s prostorom in z gradnjo v resnici zgodilo? In potem stanovanja ali obrtne in razvojne cone samevajo?

Prav tako ostaja nespremenjeno, da so pritiski kapitala usmerjeni predvsem na župane, medtem ko svetniki prevečkrat le dvigajo roke, brez kritičnega premisleka.

Celo v najbolj izpostavljenih občinah Sežana in Divača ostajajo v veljavi stari prostorski akti, novih občinskih prostorskih načrtov (OPN), ki naj bi rabo prostora začrtali na novo, pred volitvami ni pričakovati.

Za čakanje nanje seveda obstaja cela vrsta razlogov in izgovorov. Postopki za sprejem so dolgi in spremembe zakonodaje prepogoste, pa vendar se vsiljuje mnenje da bi bili OPN - če bi bil interes resnično velik in urgenten - že pod streho.

Res pa je tudi, da bi lahko tudi država postorila več v tem občutljivem in obmejnem območju.