Nad vrtičkarje

Kar se je v izolski občini maja začelo kot boj proti zlorabam kmetijske zemlje v turistične namene, se je v zadnjih dneh sprevrglo v preganjanje izolskih vrtičkarjev, oljkarjev in vinarjev. Zanimivo pri tem je, da se je to zgodilo kmalu zatem, ko je izolski prvi mož Igor Kolenc Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pozval, naj najprej ukrepa proti tistim, ki zemlje ne obdelujejo ali pa imajo na njej postavljene kamp prikolice in različno velike počitniške hiše.

Če gre za naključje, potem je teh več in za prav nenavaden splet. Zdi se, da sklad med zakupniki loči predvsem med tistimi, ki imajo dovoljenje za postavitev pomožnega kmetijskega objekta, in preostalimi, ki ga nimajo. Slednji nimajo nobene možnosti, da bi pridobili ustrezne papirje. Občina namreč nima akta, ki bi dovoljeval take objekte (pa čeprav je “Černačeva uredba” pred samo nekaj meseci na drugih koncih Slovenije legalizirala večino enostavnih in nezahtevnih objektov, ki lahko obsegajo 40 ali celo 150 kvadratnih metrov). A tudi tisti, ki so mu dovolili postaviti pomožni kmetijski objekt pred letom 1993, ni veliko na boljšem. Njegove papirje in objekt bo presojala šesterica koprskih gradbenih inšpektorjev, ki komajda sledi vsem “Bužekijanovim turističnim kmetijam” ter “Türkovim rastlinjakom in sušilnicam sadja”. Ker jih v omarah menda čaka še 2000 starih prijav črnih gradenj, se lahko upravičeno vprašamo, na kaj se bodo poslej osredotočili. Bo država znova preganjala kurje tatove (beri izolske vrtičkarje) in spregledala velike ribe? Kot da zlorabe niso že na pogled očitne!

V napenjanju mišic med izolskim županom in upravljalci državne zemlje ta kratke ne bodo potegnili samo izolski vrtičkarji in kmetje, pač pa tudi lapornata istrska zemlja, ki je vsako leto več mesecev tako presušena, da se solate in paradižnika ali oljk in grozdja na njej nadejajo samo tisti, ki jim je zares mar. Poleg velikih obdelovalcev so to nekdanji izolski delavci, ki jim pokojnine ne zadoščajo za preživetje.