Naj gredo na kolo

Zdi se, da pripravljavci zakonodaje, ki zadeva tudi gorsko kolesarjenje, še nikoli niso kolesarili v naravi, morda zgolj na kolesu v domači fitnes sobi.

V treh letih so pripravili povsem neživljenjski predlog, ki ne upošteva dogajanja na terenu, kjer se številni vpleteni, od kolesarjev, planinskih društev, lastnikov zemljišč, Triglavskega narodnega parka, občin, lokalnih turističnih organizacij, zavoda za gozdove in turistični ponudniki že dolgo pogovarjajo, kako naj bi uredili kolesarjenje v naravi, da bi bili vsi zadovoljni.

Če bo predlagana zakonodaja sprejeta, bi bila Slovenija edina država v alpskem loku s prepovedanim gorskim kolesarjenjem izven uradne cestne infrastrukture. Avtorja kolesarskega vodnika po Posočju, Peter Immich in Michael Kemmler iz Nemčije, ki sta kot občudovalca kolesarskih možnosti v Posočju skupaj z domačini naredila vodnik po kolesarskih poteh, ne moreta razumeti slovenskih butal. Slovenska turistična organizacija ju je razglasila za slovenska turistična ambasadorja, v skladu s predlagano zakonodajo pa bi si z vodenjem kolesarskih turistov po gorskih stezah prislužila kazen do 150.000 evrov ...

Ponavlja se stara zgodba. Lani so v Posočju birokratsko prepovedali soteskanje, zato so športne agencije izgubile tretjino prihodka. Zdaj hočejo prepovedati gorsko kolesarjenje, za katerega ponudniki že več let snujejo turistične pakete, nastajajo vodniki po gorskih poteh, kolesarji letno samo v Posočju ustvarijo 10.000 nočitev ...

V Posočju so se urejanja in promoviranja gorskega kolesarstva lotili premišljeno in modro, saj vedo, da brez dogovarjanja med kolesarji in varuhi narave ne gre. Celo čezmejno se pogovarjajo, da bi vsi skupaj naredili za vse sprejemljivo kolesarsko mrežo.

“Te države ne razumem več,” je dovolj zgovorna lastnica kolesarjem najbolj priljubljenega kampa Koren Lidija Koren. Nikoli ne bo obupala, tako kot ne bodo drugi v Posočju.