Rušiti je treba!

Pavel Galjanič od danes ne vodi več združene koprsko-novogoriške gradbene inšpekcije. Odstopil je, ker naj bi imel vsega dovolj, še posebej potem, ko se je znašel v predkazenskem postopku koprskih kriminalistov. Po neuradnih informacijah mu očitajo, da se kot inšpektor ni ustrezno odzval, ko so ga pred šestimi leti opozorili na črni gradnji na Parecagu, ki sta se kasneje izkazali za najbolj razvpiti v piranski občini in sta povezani z Vitoslavom Türkom.

Najbrž je šel tja, morda fotografiral gradnji, povprašal na piranski upravni enoti, če so izdali kakšno gradbeno dovoljenje, in izvedel, da so. Ker je to nakazovalo, da gre “zgolj” za neskladno gradnjo (odstopa od gradbenega dovoljenja), je spis odložil k menda 400 drugim zadevam v reševanju. Osredotočil se je raje na nezakonite gradnje, ki so brez vsakršnih dovoljenj za gradnjo.

Zakaj se je tako odločil, saj se za neskladne gradnje pogosto izkaže, da so nezakonite ali črne, ne vemo. Zgleden primer je ena najbolj razvpitih gradenj nasploh - Bužekijanova na Mali Sevi nad Izolo. Zgovorno je tudi, kaj je sledilo - kmalu potem ko se je z njo začel ukvarjati Galjaničev predhodnik, Tomi Umer, je iz Ljubljane prišla zahteva za njegovo premestitev na drugi konec Primorske.

Ni skrivnost, da v Ljubljani pogosto “povozijo” odločbe o rušitvi, ki jih spišejo v Kopru in na drugih območjih na udaru črnograditeljev. Na ministrstvu za prostor so že večkrat ugotovili, da se je inšpektorju zgodila napaka v postopku. Ali pa so do tega spoznanja prišli na upravnem sodišču v Novi Gorici in Ljubljani, potem ko so se nanje obrnili črnograditelji v spremstvu Čeferina, Mužine, Senice, Matoza ...

Pa vendar so stvari tako preproste, da ne bi smelo biti prav nobene zagate. Če ni gradbenega dovoljenja, bi moralo nemudoma slediti rušenje, če so odstopanja majhna, pa legalizacija gradenj v zameno za znatne odškodnine. S tem denarjem bi rušili in se hitro rešili večine 2000 nerešenih spisov.