Stečaj je izziv

S stečajem družbe ATC Kanin se je izkazalo, da nikoli dokončano kaninsko smučišče dela samo izgubo. Če ga pa ni, je izguba še večja v bovški dolini, ki brez zimske sezone ne more preživeti.

To povedo vsi turistični delavci, zlasti pa hotelirji. Hotel Kanin se že pripravlja na izjemne razmere brez zimskega turizma. Morda bo prisiljen v odpuščanje ljudi v okolju, kjer ni delovnih mest.

Kaninskega smučišča se od vsega začetka leta 1974 drži nesrečna usoda. Zato, ker nikoli ni bilo dokončano.

Že pred štirimi desetletji so ugotovili, da je zgolj poletni turizem za preživetje Bovške premalo. Takrat so se odločili za gradnjo smučišča, kar sta podprli jugoslovanska investicijska banka in ljubljanska banka. Naknadno sta večino posojil odpisali. Od takrat večjih vlaganj ni bilo.

Kaninsko smučišče brez vlaganja 40 milijonov evrov, kot so ocenili dobri poznavalci v PGI Management, nima prihodnosti.

Potrebuje nove proge za manj zahtevne smučarje in zasneževanje.

Tudi s tem vlaganjem mu ne bo z rožicami postlano, ker v današnjih časih nobenemu smučišču ni. Treba bo iskati dodatne vabe, kar je v primeru smučišča 2200 metov visoko težka logistična naloga, hkrati pa izziv s pogledom na morje.

Najbolj problematično je to, da turistični poznavalci v resnici ne vedo, kaj naj bi s kaninskim smučiščem naredili.

Na bovški občini poudarjajo, da so za smučišče in njegovo obnovo. Delujejo pa tako, kot da jih ta zgodba ne zanima preveč. V tem primeru gre za velik projekt, s katerim se je treba resno in strokovno soočiti.

Upati je, da bo bovško neznanje nadomestilo boljše znanje smučarskih mojstrov iz Andore, ki bi lahko s svojimi široko razpredenimi mrežami tudi v Bovec pritegnili več gostov. Brez dobrih tržnih operaterjev ne gre več.

Smučarska bovška zgodba, ki je pogoj za preživetje v dolini, pa brez ustrezne državne sistemske podpore nima možnosti.