Zima na banki

Seveda ne vemo, kaj se bo zgodilo z Jankom Medjo. Predkazenski postopek in hišne preiskave najbrž slabo vplivajo na karierne možnosti, celo v bančništvu, a morda se bo afera zanj končala le z madežem na ugledu.

Podoben razmislek velja za Slovenijo. Policijski avtomobili pred hišo prvega človeka največje banke v državi lahko ostanejo le še ena bizarna zgodba o neki majhni tranzicijski deželi, ki je malo predolgo iskala pravi recept za razdelitev in upravljanje nekdaj družbenega premoženja.

Morda pa bo Medja v zaporu delal družbo Hildi Tovšak, Binetu Kordežu in Dušanu Črnigoju. In morda se bo izkazalo, da so teorije zarote pravilne. Da imamo v Sloveniji med seboj tesno prepleten in s tujimi središči finančne moči povezan bančni lobi, ki je bil v ozadju vseh velikih gospodarskih in političnih zgodb v zadnjih dvajsetih letih. Morda se bo pokazalo, da Mercator dejansko je mati vseh afer. Morda se je res ravno včeraj začel odpirati povsem nov pogled na vse valove slovenske privatizacije.

Naj bo tako ali drugače, ljudje bodo imeli po včerajšnji televizijski kriminalki še malo manj potrpljenja in razumevanja do bank. Ki v udobnem plašču globalne gospodarske krize najedajo proračun, hkrati pa zvijajo roke državljanom in režejo noge podjetjem.

Predstavljajte si majhnega gostinca v Bovcu, ki vsak mesec banki plača obrok težko pridobljenega kredita za ureditev turističnih apartmajev. Ob tem pa še en obrok za plačilo popotresne obnove hiše. Ta Bovčan, ki je v devetdesetih letih izgubil službo, a se je kasneje nekako znašel, v prihodnjih šestih mesecih ne bo zaslužil ničesar, saj smučarjev v njegove apartmaje ne bo. Ker kabinska žičnica na vrhunsko visokogorsko smučišče ne bo vozila. Ker je zadnje upanje za to, da bi vsaj za silo pokrpali posoško turistično nesrečo, ubila: banka.

Ta Bovčan bi Medji in njegovim bančnim kolegom že predvčerajšnjim rekel, da so krivi. In še prav bi imel.