2013 resnic

Spisek novoletnih želja in sklepov je ponavadi dolg. Čeprav se ljudje še kako dobro zavedajo, da je datumski prehod namišljena črta, ki v ničemer ne spreminja ne sreče ne bede vsakdana, se hkrati zavestno predajajo simboliki nove energije, ki naj bi jo prinesel nov začetek.

Zaključek leta in začetek novega je v Sloveniji zmeden in poln nasprotij. Gneča na parkiriščih nakupovalnih središč ne gre s podatki o večanju števila brezposelnih in zgoščanju socialnih težav. Polne ulice protestnikov ne gredo z zaupanjem vladajočih v zmerno in modro reformno politiko. Nenavadni preobrati v reševanju največje slovenske banke in kadrovski vrtiljak v podjetjih v državni lasti pa nikakor ne gresta z zagotovili o tem, da snujemo po evropskih standardih ukrojeno strategijo upravljanja z državnim premoženjem, ki bo obvarovala državno srebrnino pred politično požrešnostjo.

Kaj naj si državljan, ki ga gotovo čakajo dražje položnice za vodo in odvoz smeti, višja upokojitvena starost, nove bančne dajatve, večji davek na nepremičnine, verjetno pa tudi podražitev cigaret in kokakole ter še za kakšen evro višji stroški za nafto in bencin, ob nasprotujočih si slikah, ki jih kaže televizija, sploh želi?

Bolj kot bodejo v oči nepremostljive razlike med vzporednimi slovenskimi svetovi, bolj so glasni moralistični in dramatični pozivi k enotnosti. In čeprav državljan v njih morda v prvem trenutku najde uteho in oddih od utrujajočega nereda, želje po eni resnici še zdaleč niso dobre za seznam novoletnih sklepov.

Kajti posploševanje, levo in desno, nikoli ne dela za državljana, ampak vedno za tistega, ki mu vlada. Ustvarja nagle sodbe in neumne predsodke, demagogijo in populizem ter hrani ravno tiste vrste politiko, za katero vsi vedo, da ne pelje k novemu blagostanju. Življenje je v resnici različnih barv in še kako prenese več resnic. Da bi ostalo tako, je še najmodrejša in najkoristnejša novoletna želja.