3D lekcija za Omerzela

Nesreča ne počiva. Nekaj večjih skal na železniški progi Koper-Divača in imamo izredne razmere. Po tem tiru včeraj 15 ur ni potoval niti en vlak, vsaj deset kompozicij je obtičalo v Kopru, vsaj 20 bi se jih moralo spustiti s Kraškega roba, dve ladji sta čakali na tovor.

A če se je že moralo, se je zgodilo ravno pravi čas. Pristaši teorij zarote lahko že dobijo krila češ, to že ne more biti naključje. Zgodilo se je ravno v obdobju, ko minister za infrastrukturo in predsednica vlade ugotavljata, da nimata kje vzeti denarja za drugi tir in ko ju slovenski logisti čakajo, da jim bosta jasno in glasno sporočila odločitev, da drugega tira pač ne bo.

Pa se pri Prešnici sproži manjši plaz, zasuje progo, iztiri lokomotiva vlaka, polnega železove rude za Avstrijo. K sreči nobenega poškodovanega. A koprsko pristanišče ostane vso noč in vse dopoldne brez povezave z zaledjem. Še več. Če naši ministri in logisti tako radi poudarjajo, da smo vključeni v najpomembnejše evropske prometne koridorje, lahko z nekaj pretiravanja sklenemo, da je bilo zaradi kupa skal pri Prešnici oškodovane pol Evrope.

Nekateri laže dojamejo razsežnost zadeve, če vidijo njene posledice. Skale na progi so kot nalašč zanje. Poučna lekcija. Tako rekoč 3D. Za vse, ki odločajo o (ne)gradnji drugega tira. Za četo politikov, ki se dvanajst let pripravlja na gradnjo, daje risati trase, predstavlja različice, iz vlade v vlado viša vrednost investicije, odkupi celo domala vsa zemljišča na 27 kilometrih načrtovane nove proge ..., na koncu pa kaže, da iz vsega tega ne bo nič.

Hvala bogu za Franca Jožefa, da je pred 150 leti zgradil žilo Dunaj-Trst, in hvala bogu za Tita, da je trmastim koprskim funkcionarjem v 60. letih pustil, da so potegnili še krak do Kopra. Da imamo vsaj to. Kajti, naša samostojna država česa podobnega ne zmore. Na zemlji, ki jo je brez veze kupila za drugi tir, lahko vlada za ministre organizira kvečjemu - kakšno akcijo pobiranja šparge.