8. marec za telebane

Spet je dan, ko se mnogi, paradoksalno tudi ženske, sprašujejo, zakaj sploh še potrebujemo ta praznik. Pravice, ki jih imamo danes, so menda izborjene; za enakopravnost so se ženske borile pred sto in več leti. Tudi zato imamo predsednice vlad, direktorice podjetij, uspešne menedžerke, umetniške vodje kulturnih ustanov, ravnateljice.

Seznam uspešno izborjenih položajev je še dolg. Še več! Ženske za moškimi ne zaostajajo niti po koruptivnem, klientelističnem doseganju ciljev po principu zvez in poznanstev. Prav tako znajo teptati pravice nemočnih, obljubljati nebesa in deliti pekel, postopati nepravično in brezčutno. In tudi s tega vidika je seznam enakopravnosti dolg.

Kaj bi torej spominjali na dan delovnih žena ali, kot se mu sedaj pravi, mednarodni dan žensk, ko pa je vse v najlepšem redu. Pa čeprav statistike nedvoumno govorijo, da so ženske tudi na zahodu za enak položaj bistveno manj plačane kakor njihovi moški kolegi. Pa čeprav so marsikje po svetu še vedno predvsem sužnje, predstavnice manjvrednega dela družbe, dobre zgolj za zadovoljevanje potreb moških. Na vse to marsikdo pozabi in se ob 8. marcu zgolj namrdne.

Skratka, še sreča, da nas te dni na bistvo praznika spominja akcija Razvajaj se v mestu, v katero je vključenih sedem slovenskih mest, med njimi tudi Koper. Če je morda kak moški pozabil, kaj je treba danes storiti, so na letaku natančna navodila v sedmih točkah: od jutranjega poljuba in posebnega zajtrka do “vzemite denarnico”, in nadaljevanja si ni težko predstavljati. Da, “potrpežljivo plačujte v trgovinicah, kavarnah, pri frizerju ...”, “ne skoparite s komplimenti” in “polepšajte ji ta poseben dan”. To ni šala. Tako si sedem občin, Gospodarska zbornica, ministrstvo za gospodarski razvoj in še kdo predstavljajo naš popoln dan.

In me smo akciji lahko le hvaležne, ker nam dokazuje, da smo še daleč od dneva, ko praznik ne bo več potreben. Če nas danes družba dojema zgolj kot brezglave potrošnice, imamo pred sabo nov boj.