Abraham ob jogi

Storjen je bil verjetno zadnji korak k dokončnemu izbrisu imena Meblo iz aktualnega seznama slovenskih gospodarskih družb in k vpisu med propadla, nekdaj pa imenitna podjetja na Goriškem, Slovenskem, v nekdanji Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Zadnji direktor družbe Meblo Jogi je v sredo na sodišče vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka.

V letu, ko bi moralo praznovati abrahama, na smetišče zgodovine odhaja ime tovarne Jogi, ki je v zakladnico slovenske besede prispevalo pojem jogi. V Slovarju slovenskega jezika in v Slovenskem pravopisu zanj (sicer s pripombo “pogojno”) najdemo razlago - vzmetnica. Ne brez razloga. Od leta 1962 prve ročno izdelane “šušte” jogi se je Meblova vzmetnica razvila v izdelek, na katerega je legala, na njem uživala spanje pravičnega in delala nove državljane vsa Jugoslavija, prav tako precejšnji del Evrope, do nedavnega tudi prek povsod prisotne verige Ikea. Meblo je svoje ležišče kot češnjo na torti vključeval tudi v svojo celovito ponudbo opreme objektov.

Kriza pač, usoda, kakršna je Jogijeva, je doletela ves Meblo, porečejo grobarji nekdaj mogočnega industrijskega kompleksa v Kromberku, ki je malo pred tem izgubil podjetje a+a. S takšno razlago vzrokov za izumrtje lahko gremo naprej po seznamu skoraj vseh nekdanjih stebrov goriškega gospodarstva. In ugotovili bomo, da se nikjer niso znali (ali hoteli) prilagoditi izzivom drugačnih časov. Marsikje diši tudi po načrtnem sesuvanju, ki je omogočilo plenjenje. Ampak to so znane, ne le goriške zgodbe.

Saj res. Ostaja Meblo Holding. Družba, ki oddaja hale in pisarne, sto podjetjem na približno 250.000 kvadratnih metrih površin menda zaračunava celo vožnjo po tamkajšnjih cestah, na strehah gradi sončne elektrarne in podobno - Jogi pa je zavrgla.

Jezo in razočaranje tisočev meblovcev je moč razumeti. Pogorišče ni vredno imena tistega, kar so desetletja gradili s svojimi žulji.