Agonija podaljšana

Včeraj bi moralo postati vse jasno. Napovedano je bilo, da bodo koalicijske stranke povedale svoje, na podlagi česar bo Janša sporočil svojo odločitev. Ostaja pri tem, da Državljanska lista premierju daje (od danes) osem dni časa za odločitev ali odstopi ali zahteva zaupnico vladi, v Desusu so potrdili, da zahtevajo odstop premierja, v SLS od SDS zahtevajo novega mandatarja. V NSi pa so zelo omilili svoje stališče in bi Janšo ohranili, saj, kot je povedala predsednica stranke Ljudmila Novak, niso pomembna imena, temveč njihovo delo v dobrobit države.

Kot je kazalo še včeraj zvečer, Janša tudi po tistem roku, ki mu ga je dal Virant, skoraj zanesljivo ne bo odstopil. Včeraj se je pripravljal na potovanje v Azerbajdžan, kar ga je oddaljilo tudi od sodišča, kamor je bil povabljen v zadevi Patria.

A v nadaljevanju zgodbe ni pričakovati, da bi si v pomembnem delu koalicije premislili. V tehnični vladi nikjer ne vidijo prave rešitve, manjšinska vlada brez podpore parlamenta pa bi bila kratkega daha.

Ponovila se bo prevladujoča praksa, da v naši državi nekdo (v tem primeru Janša in Janković) zaradi očitanih nečednosti ne bo odstopil. Torej se spomladi vidimo na predčasnih volitvah, ki znajo precej premešati razmerja moči. Ulica in javno mnenje pravita, da Slovenija potrebuje nove obraze. Pa jih premore? Ne kaj prida, vsaj ko govorimo o strankah. Janez Janša je z mladimi delal očitno le toliko, da jih je vzgojil v poslušne bojevnike. Če ne štejemo SLS, ki pa ji bo odhod Žerjava verjetno samo škodil, se liderji v glavnem oklepajo položajev. No, tu je še SD, kjer se brez Pahorja vračajo na pot po volji svojih volilcev. Kakšne nove politične sile pa ni pričakovati.

Tako Slovenija politično stopa v neznano. Zdaj bi res moralo obveljati pravilo, da mora oblast v kakršnemkoli položaju že, opravljati svoje delo. Morda pa je dober znak ta Janševa odprava v Azerbajdžan. Tam je denar.