Ah, Ankaran

Med argumenti, ki jih nizajo nasprotniki ustanovitve občine Ankaran, se najbolj dramatično sliši ta: da bo zaradi nove občine propadla Luka Koper, njene posle pa bosta prevzela Trst in Reka. Tega nismo pobrali iz kakšne debate za šankom, ampak iz informativne oddaje na TV, ko so mnenja soočali politiki.

Izvoljen predstavnik ljudstva daje čisto resno vedeti, da bo zaradi Ankarana šla Luka v faliment. Iz njegovih napovedi lahko sklepamo, da torej obstaja nevarnost, da bi šlo na cesto najprej tisoč delavcev iz Luke in še vsaj toliko iz partnerskih podjetij. In naprej: da bi nasrkala država, ko bi izgubila okno v svet, predvsem pa milijone evrov iz koncesijske in drugih dajatev.

Katastrofična napoved, ni kaj, ki pa ni vzbudila prav nobene pozornosti, kaj šele panike. Kvečjemu kakšen nasmešek, saj smo pri poslancu vajeni, da na apokaliptičnih izjavah pravzaprav gradi svojo kariero.

Še najbolj ostro reakcijo bi pričakovali iz Luke Koper. A nič, tudi tam so stvar vzeli na lahko. “Ah, Jelinčič,” je bilo vse, kar so rekli na strašljive napovedi prihodnosti. V taisti Luki, kjer, denimo, vedno takoj skočijo dokazovat, da ni res, ko kdo samo omeni, da onesnažujejo okolje - so tokrat samo zamahnili z roko. Jih nič več ne skrbi za ugled?

Ali jim take okrogle pravzaprav ustrezajo? To ne bi presenečalo in bi bilo s poslovnega vidika celo logično. Podjetje pač raje vidi, da je pristanišče v eni občini, ker se raje dogovarja z enim sogovornikom kot z dvema.

Nasprotno, če gledamo od zunaj, pa je gotovo bolje, da ima tak industrijski obrat z vplivom na okolje, kot je Luka, ob sebi dva bližnja soseda kot enega. In prav je, da sta sitna in ji čimbolj pedantno gledata pod prste. Ne en ne drugi pa nimata odločilne moči, da bi ji lahko krojila (ali ovirala) razvoj.

Luka sicer lahko klecne; zaradi slabega vodenja, denimo, ali tveganih eksperimentov, kot je logistični holding. Zaradi tega, ker je pristanišče v eni, dveh ali treh občinah, pa že ne.