Aktivnost šteje

Število brezposelnih, še posebej mladih, tudi tistih z visoko izobrazbo, je skrb zbujajoča. Zato je težko razumeti, da se je k projektu Podjetno v svet podjetništva, ki je namenjen izobraženim mladim do 35. leta starosti, od 560 kandidatov (kolikor jih v goriški statistični regiji izpolnjuje pogoje) prijavilo le 27.

Na zavodu za zaposlovanje tarnajo nad pasivnostjo brezposelnih, nezainteresiranih za številna brezplačna izobraževanja, ki jih nudijo. Nekatera od teh so, roko na srce, res nekoliko za lase privlečena. Morda je tudi to razlog, da se jih je za operacijo Podjetno v svet podjetništva prijavilo tako malo.

Eden od razlogov je še ta, da večina za izhod iz krize še vedno išče službo oziroma zaposlitev in ne samozaposlitve. Prav samozaposlitev je glavni cilj projekta, pa čeprav imajo vanj vključeni več možnosti tudi za zaposlitev. O tem zgovorno priča tudi podatek, da je od desetih mladih, vključenih v prvo generacijo projekta v goriški regiji, peterica že dobila zaposlitev, dve aktivni iskalki poti iz brezposelnosti pa sta tik pred odprtjem svojih s.p.-jev.

Pilotni projekt, ki se je rodil v Zagorju, potem pa prerasel v vseslovenskega, je še posebej zanimiv za družboslovce, ki so praviloma težko zaposljivi, saj jih opremi z najrazličnejšimi znanji, potrebnimi za uspešen skok v podjetniške vode. Seveda pa zahteva oblikovanje lastne poslovne ideje, aktivnost, ambicioznost in angažiranost.

Ker udeležence usposabljanja za pet mesecev zaposlijo in prejemajo minimalno plačo, plačane pa imajo potne stroške, malico, po potrebi pa še stroške dodatnih izobraževanj, pomembnih za realizacijo njihove podjetne ideje, je vse skupaj še najbolj podobno temu, da hodiš v šolo in si za to plačan. V teh, za marsikoga brezizhodnih razmerah, se to morda res sliši prelepo. Je šlo vse skupaj res že tako daleč, da ljudje preprosto ne verjamejo nikomur več in v vsaki pobudi, naj bo še tako pozitivna, vidijo en sam nateg?