Ali spet pridejo?

V UNWTO, svetovni turistični organizaciji, napovedujejo rekord, saj naj bi letos prvič v zgodovini potovalo več kot milijarda ljudi. Turizem je ena redkih gospodarskih panog, ki raste, razvija države in ustvarja nova delovna mesta, poudarja Taleb Rifai, generalni sekretar UNWTO.

Med visokimi številkami globalne turistične rasti ima skoraj najnižjo evropsko Sredozemlje. Čeprav gre za najbolj skriziran del Evrope, je indekse treba ustrezno interpretirati: lani je bila v tem koncu turistična sezona izjemno uspešna zaradi manj odhodov v severno Afriko in na Bližnji vzhod.

Krovna statistika je podobna tudi za slovensko Sredozemlje, čeprav posameznim ponudnikom, ki niso dočakali toliko gostov, kot so jih pričakovali, ne pomeni veliko. Dejstvo je, da so se počitniške navade spremenile, da večina ljudi nima več denarja za zapravljanje in da dobro premislijo, kaj bodo dobili za vložen evro. No, na drugi strani so počitnikarji, ki so pripravljeni odšteti tudi več tisoč evrov za wellnes storitve, da o dragih apartmajih in še dražjem zasebnem letalskem prevozu nekam na Vzhod ne govorimo. Takšnih ni na pretek, kljub vsemu pa so in celo pripravljeni priti k nam. Torej je na mestu vprašanje, ali se bodo vrnili. Pomemben del odgovora je v razvoju slovenskega obmorskega turizma.

Do konca stolpca je premalo prostora za naštevanje vseh, ki bodo o tem ustvarili dovolj ostro sliko. Gotovo pa je, da je za videnje treba gledati in razumeti, kako naj bodo vlogo porazdeljene. Ker ni nobenega dvoma, da je turizem globalni fenomen in globalno konkurenčna dejavnost, potem je treba v določeni destinaciji vzpostaviti notranjo komplementarnost in zdravo konkurenčnost. Kanibalizem in tekmovanje v navijanju ojačevalcev ne sodita v to shemo, tudi izključujoč pogled ne. Če je turizem poslovna in razvojna priložnost za ves svet, ali potemtakem ne more biti tudi za naše kraje?