Ameriko dela majhno

Odstop ZDA od podnebnega sporazuma, ki ga je v četrtek obelodanil predsednik Donald Trump, ni presenečenje. To je glasno napovedoval že v predvolilni kampanji. A bi se, tako kot marsikateri drugi predvolilni obljubi, tej lahko odrekel. Ne le zaradi dobrobiti okolja, temveč tudi zaradi lastne koristi.

Kot glavni razlog za odstop od sporazuma je namreč navedel ameriško gospodarstvo in ameriška delovna mesta, ki da bi jih uresničevanje podnebnega sporazuma uniči, ker bi omogočilo drugim državam konkurenčne prednosti.

Toda če bi Trump prebral poročilo, ki ga je ameriško(!) ministrstvo za energijo objavilo pred štirimi meseci, bi moral zamolčati vsaj ta argument. Poročilo namreč navaja, da število delovnih mest na področju obnovljivih virov energije v ZDA že prekaša število delovnih mest v sektorju fosilnih goriv. Ali še natančneje: na področju premoga, nafte in plina je bilo lani v ZDA manj delovnih mest kot na področju sončnih elektrarn in delov zanje. Samo lani je bilo v zeleni energetiki ZDA na novo odprtih 300.000 delovnih mest oziroma 14 odstotkov vseh novih delovnih mest v ZDA.

Komu bo torej najbolj škodil Trump? Najbolj sebi, saj si je za ceno všečnosti svojih rudarskim, naftnim in plinskim prijateljem in somišljenikom nakopal obsojanje domala vseh svetovnih voditeljev, pa tudi domačih zagovornikov prehoda v brezogljično družbo, vključno s podjetji, kot so Tesla, GE, Disney, Facebook in trgovska veriga Walmart.

Če bodo vsi ti udejanjili, kar so včeraj napovedali - podjetja nadaljevala zmanjševanje izpustov, vse preostale države pa izvajanje podnebnega sporazuma -, bodo poleg Trumpa, ki je s svojim dejanjem Ameriko in sebe dejansko naredil majhno, edine poraženke Trumpove odločitve revne države, ki naj bi jim po sporazumu tudi Amerika denarno pomagala v čistejšo prihodnost. Tu pa se kot “velike” lahko izkažejo ostale bogate države.