Ameriške sanje ne ogrožajo evropskih

V Istanbulu se je torej spustil zastor na nogometno sezono na stari celini. Vsaj klubsko. Pred nami je še reprezentančni dodatek, potem pa bo za glavne akterje na zelenicah napočil čas za krajše počitnice. Kar nekaj se jih bo podalo na vročo nogometno tržnico, v katero so se še pred poletjem vmešali tudi ameriški in arabski dolarji, ki so v 21. stoletju povečini skrbeli za povečanje kapitala že prepoznavnih blagovnih nogometnih znamk na stari celini. Ali pa so ustvarjali nove.

Takšen je primer Manchester Cityja, ki ima kot večina klubov v nogometni zibelki Angliji dolgo tradicijo. Z lovorikami pa so jo oplemenitili po prihodu lastnikov iz Združenih arabskih emiratov pred poldrugim desetletjem. Sedem od devetih angleških prvenstev v 143-letni zgodovini kluba so osvojili od sezone 2011/12 naprej. V preteklem desetletju so meščani napolnili klubske vitrine tudi z domačimi pokalnimi naslovi, v soboto pa so kronali evropsko sezono še z najbolj čislano lovoriko v ligi prvakov.

Pod taktirko Aleksandra Čeferina je Uefa odbila tudi poskuse revolucije z elitno superligo, pri čemer je velika večina klubskih upornikov že skesano priznala svojo zmoto.

Na prelomu tisočletja je City dosegel najnižjo točko, igral je v tretji angleški ligi. V isti sezoni 1998/99 je mestni tekmec United povezal zmagoviti trojček, ki je letos uspel tudi meščanom z osvojitvijo lige prvakov ter angleških Premier League in FA pokala. Rdeči vragi, ki so z 20 lovorikami naslova državnega prvaka, najbolj trofejna angleška zasedba, so potem še enkrat priplezali na evropski vrh, v sezoni 2007/08 že s Cristianom Ronaldom v glavni vlogi. S 140 zadetki najboljši strelec lige prvakov je po zimskem svetovnem prvenstvu ostal v arabskem svetu in pomahal v slovo evropskim zelenicam.

Spomladi je Portugalcu sledil še drugi nogometaš, ki je tudi s 129 goli obeležil elitno klubsko tekmovanje na stari celini. Lionel Messi je navzlic ponesrečenemu zaključku v francoski prestolnici nogometne sanje že prej uresničil v Barceloni in nazadnje ob koncu preteklega leta še na katarskem mundialu. V Miamiju bo šlo bolj za ameriške sanje. Sicer pa ni bojazni, da bi Amerika ali arabski polotok prevzela nogometni primat Evropi, ki bo še naprej privlačila globalni kapital in najboljše igralce na svetu.

Primat na stari celini pa si je še utrdila Evropska nogometna zveza. Z ligo prvakov kot paradnim konjem ustvarja štiri milijarde evrov letnih prihodkov. Pod taktirko Aleksandra Čeferina je Uefa odbila tudi poskuse revolucije z elitno superligo, pri čemer je velika večina klubskih upornikov že skesano priznala svojo zmoto. Liga prvakov bo v sezoni 2024/25 vendarle doživela razvojne spremembe, ki bodo (tudi) po okusu velikih.