Anhovo: kdo pije in kdo plača?

Najbrž poznate reklo, da je prva žrtev vsake vojne resnica. In v Anhovem oziroma v Občini Kanal od sredine poletja spremljamo svojevrsten besedni spopad. Razumljivo je, da vpleteni v katerikoli spor želi izpostaviti tisto, kar prilije vode na njegov mlin, in morda zamolčati podrobnosti, ki to niso. Toda tako ravnanje stvari zamegljuje in pravzaprav ne pomaga.

Naj poudarimo, da nikomur izmed akterjev nadaljevanke o oskrbi s pitno vodo Anhovega in Deskel nočemo pripisati zavajanja. Če bi bili nekoliko pikri, bi lahko dejali, da to niti ni potrebno, ker si sprte strani zavajanje in blatenje drug drugega že same očitajo. Smo pa vse bolj skeptični.

Vsakdo, ki tej zgodbi sledi in razmišlja trezno, se lahko sprašuje, koliko so verodostojne trditve vseh strani.

Ker namesto da bi svet občine v četrtek razpravljal o zdaj aktualni oskrbi z vodo - šele čez čas naj bi ji namenil izredno sejo -, smo slišali melodramatični poziv županji, naj ustavi širjenje laži, in nastop, kako je nekdo prizadet zaradi komentarjev na socialnih omrežjih. Katere so laži, ni nihče izrecno povedal. Na drugi strani so danes v društvu Eko Anhovo postregli resda s podatkom o okvari črpališča vode, o katerem Salonit ne daje natančnih pojasnil. Hkrati pa so navrgli obtožbo zoper županjo, ki ima v kontekstu te zgodbe precejšnjo težo, vendar pa je lahko na trhlih temeljih.

Naj ne bo dvomov: vsakdo ima pravico živeti v čistem okolju in piti dobro vodo. Bori naj se za to, opozarja na probleme, tudi kaj razkrije. Kot smo že poudarili, je oskrba z vodo Anhovega in Deskel luknjasta, čeprav ne šele v tem mandatu. Nedavna nesreča z Eternitom je zgolj sprožila vprašanje, kako močno problematična je preskrba in ali se podobna tveganja ne skrivajo še kje drugje - v Anhovem ali drugod po Sloveniji. Pokazala je tako na nespretnosti občine kakor na luknje pri preskrbi z vodo nasploh in v sistemu varstva pred onesnaževanjem vode in zraka. Te luknje majejo zaupanje.

Toda v Anhovem bi potrebovali skoraj čarovnika, ki bi vse rešil. Ker ga seveda ne bo, bi bila dobrodošla na primer skupina neobremenjenih poznavalcev, da bi pojasnila, kaj se dogaja z oskrbo z vodo za Anhovo in Deskle. Kajti ta zgodba se čedalje bolj sprevrača v informacijski spopad. In vsakdo, ki ji sledi in razmišlja trezno, se lahko sprašuje, koliko so verodostojne trditve vseh strani. Kdo sploh pije in kdo plača?