Ankete ne lažejo

Z anketami je vedno tako: nikoli ne bodo z njihovimi dognanji zadovoljni vsi, zaradi njih se anketarji in politiki celo preganjajo po sodiščih. Res pa je, da so ankete že napovedovale nekaj povsem drugega kot se je potem zgodilo.

Včeraj pa je Delo svojim bralcem postreglo z rezultati ankete, ki glede na vse, kar se dogaja v državi, nedvomno verno odražajo slovensko javno mnenje. Opozicijska SDS je že dvakrat močnejša od vladajoče SD, vlada ima rekordno nizko podporo, Janša se na barometru priljubljenosti dviga, Pahor se je še komaj obdržal na lestvici. Samo parlamentu volilci zaupajo nekoliki bolj kot ob zadnjem merjenju, ampak kdo ve, morda po zaslugi opozicijskih parlamentarcev. In razpoloženje Slovencev je potrdil tudi izid nedeljskega referenduma.

Kaj potem na drugem mestu priljubljenosti dela koalicijski Karl Erjavec? Bomo rekli, saj se ve, pripravlja se na koalicijo v oni drugi druščini? To res pri njem ni problem, vendar je tudi res, da s svojim všečnim programom zna vztrajati tu in tam. Okoliščine so tako negativne, da človek pač potrebuje tolažbo. To zna vedno najbolje unovčiti slovenska desna sredina, ki je volilce prepričala tudi s še tako poenostavljenimi argumenti proti novemu zakonu o RTV.

Pahor pravi, da si s popuščanjem v zadevah, brez katerih ni izhoda iz krize, ne bo reševal kože. To bi morali državljani ceniti, toda kaj ko se predolgo nič ne premakne na bolje, ko koalicija s svojimi notranjimi viharji ne obeta, da bo z usklajenimi željami šla nad morje vsega slabega.

Pahorja in Berlusconija gre primerjati le v toliko, da sta obe državi ob vseh drugih tudi v hudi politični krizi. Danes bodo v italijanskem parlamentu glasovali o zaupnici premierju. Morda ne bi bilo napak, če do takšnega poskusa preverjanja stanja pride tudi pri nas. Seveda, če je komu sploh do tega, da v tako globalni godlji prevzame vlogo odrešitelja.