Arbitraža odpisana?

Jesen bo vroča, je prejšnji teden napovedal zunanji minister Karl Erjavec. Slab teden kasneje se z njim lahko strinjamo, a še z novim elementom v prid njegovi napovedi: z godljo, ki je nastala po razkritju početja slovenskih arbitra in agentke pri haaškem sodišču.

Pri vsej negotovosti, ki se obeta, bi bilo res preveč še to, da bi Hrvaški nasedli in da bi domača politika na to temo začela z medsebojnim obračunavanjem. Nasprotno, morali bi družno udariti nazaj, meni tudi Matej Tonin iz opozicijske NSi. Jasno je, da tudi hrvaški del haaškega sodišča komunicira z Zagrebom. Za razliko od komunikacijsko nespretnih Slovencev gredo Hrvati še veliko dlje, sosedom iz skupne evropske družine in vojaškim zaveznikom tudi prisluškujejo. Da vedo, kako se v Haagu stvari razvijajo, so nakazali že spomladi z ihto, ko je minister Erjavec nespretno izrazil prepričanje v ugoden razplet za Slovenijo. Zdaj lahko domnevamo, da Hrvaški res slabo kaže in rešitev išče v odstopu iz arbitražnega sporazuma.

Tistega arbitražnega sporazuma, ki je po zaslugi volje slovenskega ljudstva Hrvaško popeljal v Evropsko unijo. Hrvaška koalicija in opozicija sta si enotni - država naj iz sporazuma odstopi. Tako se bo ponovila zgodba, ko je sosednja država enostransko izbrisala sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001. In še bi lahko naštevali primere, ko so nas sosedje povozili na vsej črti.

Naivna slovenska arbiter in agentka sta odstopila. Arbitražno sodišče sicer zagotavlja, da bo delo nadaljevalo in je Slovenijo že pozvalo, naj imenuje novega arbitra. Odstop od arbitraže je po mnenju pravnih strokovnjakov teoretično mogoč, a težko izvedljiv. Pričakovati pa je, da bo glede tega vprašanja politično zelo enotna Hrvaška storila vse, da najde pot iz Haaga.

Kakorkoli, Slovenija se mora pripraviti na novo realnost sobivanja z državo ob odprtem vprašanju državne meje. Zadnji dogodki namreč ne bodo minili brez posledic v njunih odnosih.