Arčon za nov zagon

V Nogometnem društvu Gorica so obstanek v prvi slovenski ligi proslavili skoraj tako razvneto, kot bi osvojili naslov prvaka. Z razlogom. Sezona 2014/15 se bo vpisala v klubsko zgodovino kot ena najbolj vznemirljivih, a tudi negotovih. Zgodilo se je marsikaj, pri čemer so slabe novice imele izrazito prevlado. Bolje rečeno - novic sploh ni bilo. ND Gorica je od prejšnjega poletja životaril. Igralci, strokovni štab in klubski delavci skoraj celo sezono niso videli plač oziroma tistega, kar bi jim po pogodbah pripadalo.

Pompozno napovedano sodelovanje s Parmo je pustilo dolgove in predvsem nezaupanje v vodstveno garnituro, ki je še pred dobrim letom dni ob osvojitvi pokalne lovorike v Kopru imela neuresničljive vizije. Že prejšnje poletje so se razblinile kot milni mehurček. Priročno izgovarjanje na težave italijanskega prvoligaša je sodilo v obvezna sporočila za javnost. Dediščina, ki jo je pustila naveza z italijanskimi partnerji, je klavrna, pri čemer se je novi vodilni možje ND Gorica s predsednikom Harijem Arčonom ne bodo mogli enostavno znebiti.

Goričani so ostali v prvi ligi, a ostali so tudi dolgovi. Novo vodstvo, ki je, tako kot lepo število privržencev, pospremilo ekipo na odločilno nedeljsko tekmo v Kidričevo, in ji nato pripravilo lep sprejem v klubskih bazah, je prevzelo tudi veliko odgovornost. Nogometaši in strokovni štab bodo v teh dneh odšli na zasluženi dopust, za vodstvo ND Gorica pa se začenja poletno delo. Od predhodnikov smo slišali precej vznesenih besed in namišljenih razvojnih modelov, ki so se v praksi izkazali za nevzdržne. Klub s člansko ekipo, ki med sezono štirikrat zamenja glavnega trenerja in kopico igralcev, ne more biti zgled niti ne ohranja ustvarjenega ugleda. Gorica ga je v zadnjih letih izgubila in se nahaja na slovenskem nogometnem obrobju. Nekoč je bila vrh.

Začetni zagon novega vodstva pri reševanju težav je dobrodošel. Upati je, da se bo razvil v trajnostno energijo.