Avstrija in Nemčija sta preblizu

Slovenija, enako kot vse razvite države s starajočim se prebivalstvom, postaja vedno bolj odvisna od tuje delovne sile. Po letih opozoril, da zdaj pa res “mi” bolj potrebujemo “njih” kot oni nas in da morajo zaradi tega postati postopki zaposlovanja tujcev hitrejši in manj zbirokratizirani, je DZ spomladi potrdil korenitejše spremembe. Vsaj pričakovati je bilo, da bodo takšne. Socialni partnerji, še posebej delodajalci, so jim bili naklonjeni in so pozdravljali vsakršno pohitritev postopkov zaposlovanja tujcev.

Vendar tudi z novimi pravili, kot kaže, ne bo šlo dosti hitreje. Brez preverjanja, kdo so ljudje, ki prihajajo, kako so usposobljeni za delo, ali so morda celo obremenjeni s kakšnimi kazenskimi postopki, seveda ne sme iti. Enako velja za preverjanje, ali slovenskih trg dela nekega tujega delavca sploh potrebuje in ali ta morda ne prihaja zaradi socialnega turizma. Seštevek vseh postopkov pa na koncu privede do večmesečnega čakanja na dovoljenje, da lahko tujec pri nas poprime za delo.

Vprašati se velja tudi, kako atraktivna je Slovenija za tuje delavce in ali se je za to, da bi jih privabili, dovolj osredotočiti le na pohitritve postopkov izdajanja dovoljenj za delo in bivanje.

Poenostavitve so še vedno minorne, nekatere upravne enote pa ostajajo založene še s starimi zadevami ter imajo premalo kadra za reševanje vseh vlog. Vprašati pa se velja tudi, kako atraktivna je Slovenija za tuje delavce in ali se je za to, da bi jih privabili, dovolj osredotočiti le na pohitritve postopkov izdajanja dovoljenj za delo in bivanje.

Ljudje, ki so se pripravljeni priseliti v Slovenijo, morajo tudi nekje živeti. Nekvalificiranim in tistim, ki bi opravljali slabše plačana dela, bo po plačilu najemnine ostalo komaj še kaj denarja, da pridejo skozi mesec.

Zdravnikom, ki jih direktorji zdravstvenih domov osebno iščejo po Balkanu, stanovanjsko vprašanje velikodušno rešujejo občine, računajo pa lahko tudi na dobre plače, a preden pride do tega, morajo skozi dolge in zapletene postopke dokazovanja izobrazbe in usposobljenosti. Preverjanje strokovnih pogojev bi se dalo še kaj poenostaviti brez škode za paciente, so prepričani v vodstvih zdravstvenih zavodov.

V soseščini gre hitreje, se proti severu ozirajo delodajalci. Tam tujcu čim prej omogočijo delo, postopke pa izpeljejo naknadno. Nekaj podobnega naj bi Slovenija zdaj omogočila tujcem, ki bi se zaposlili za odpravljanje posledic poplav. Upamo si napovedati, da izplen ne bo velik. Niti brezposelni niti tujci ne bodo čakali v vrsti za opravljanje teh zahtevnih in težaških del. Avstrija in Nemčija sta preblizu - in ponujata več!