Balinanje gre naprej

Evropsko balinarsko prvenstvo, ki se danes končuje v Kopru, predstavlja enega letošnjih večjih organizacijskih zalogajev v poplavi športnih in drugih prireditev v Istri. Sicer neolimpijska športna disciplina se je iz Sredozemlja - v naših krajih je doma približno sto let - postopoma širila in Koper danes gosti zastopstvo 20 evropskih držav.

Sprva družabna dejavnost se je z razvojem na vrhunski ravni preobrazila v resno športno, z razvejano tekmovalno strukturo za oba spola. Tekmovalno balinanje doživlja razmah z uvajanjem posrečenih novosti. Sodobne in atraktivne balinarske discipline so privlačne za širok krog simpatizerjev, polne dvorane, glasni navijači in glasbena spremljava med dvoboji pa so nekdaj dolgočasni panogi dodali elemente športnega spektakla.

Slovenski balinarji so na svetovnih in evropskih prvenstvih redni osvajalci kolajn v vseh disciplinah (v Kopru bodo podelili šest kompletov kolajn). A vrhunskih športnikov ne bi bilo brez širokega zaledja, ki ga v Sloveniji predstavlja 11.500 balinarjev, od katerih je tretjina registriranih igralk in igralcev v desetih območnih zvezah. Na Primorskem so balinarski primat dolgo držali v Sežani, reprezentančne selekcije so redno popolnjevali balinarji iz postojnske in tudi novogoriške zveze, v zadnjem času pa glavno besedo prevzemajo Istrani.

Območna balinarska zveza slovenske Istre se lahko pohvali s 13 registriranimi klubi, ki tekmujejo od območne lige do superlige, vključno s šestimi ženskimi. Z balinanjem se v Istri aktivno ukvarja prek tristo balinarjev. Skokovit napredek pa so omogočile dobre razmere za razvoj panoge. V Kopru so tako v pičlem desetletju, odkar stoji Balinarska dvorana Luke Koper, posegli v državni vrh, za dobro delo pa so bili nagrajeni tudi z organizacijo evropskega prvenstva. Odmevnost vrhunskega tekmovanja, podkrepljena z odličnimi dosežki slovenskih reprezentantov, pa je najboljša popotnica za nadaljnji razvoj balinanja.