Bela hiša in rdeča majica
Kaj imajo skupnega ameriške predsedniške volitve in kolesarska dirka po Španiji? Na prvi pogled ne prav veliko, tudi sicer se šport in politika gibljeta v različnih krogih. O njuni prepletenosti se velikokrat razpreda, prav tako o pomenu oziroma vplivih na življenjski slog in nazore. Posebej v teh koronskih časih bi se dalo razpravljati o usodnosti športnega in političnega udejstvovanja.
Gotovo pa drži, da športne in politične tekme pri ljudeh sprožajo pisano paleto čustev, bodisi v Ameriki bodisi v Sloveniji. Ne nazadnje športniki nabirajo športne, politiki pa politične točke. Končni rezultat opredeli zmagovalce in poražence. Ni pa nujno. Pretresi se lahko zgodijo, če gre za nepravilnosti ter tudi primere slabih oziroma nečednih praks, tudi ko se je - športna ali politična - tekma že končala in so zapečatili vrstni red.
Če je na ameriških predsedniških volitvah štel vsak (elektorski) glas, je na kolesarski dirki po Španiji štela vsaka sekunda.
Za zdaj vendarle lahko zatrdimo, da je sobota prinesla zmagi Josepha Bidna na predsedniških volitvah v ZDA in Primoža Rogliča na kolesarski Vuelti. Oba dogodka sta imela velik odmev tudi v Sloveniji, posebej zaradi napetih končnic v bojih za Belo hišo in rdečo majico. Zasukov ni manjkalo. Tekmi za glasove in sekunde sta bili nepredvidljivi, napovedi pa nezanesljive. Tako kot je razglasitev vnaprejšnjih zmagovalcev prenagljena. Pri tem imajo seveda tovrstne objave različne razsežnosti, ki so lahko tudi navijaške in pristranske, ali pa jih je treba umestiti v širši kontekst.
Če je na ameriških predsedniških volitvah štel vsak (elektorski) glas, je na kolesarski dirki po Španiji štela vsaka sekunda. V tem se Roglič gotovo ni zmotil, ko je tehtal svoje možnosti za ubranitev lanske zmage na Vuelti. Prvi kolesar sveta jih je - tudi opremljen z grenko, a poučno izkušnjo z dirke po Franciji - nabiral, kjer je le mogel. Na Touru ga je mladi rojak Tadej Pogačar, potem ko so Rogliča že vsi videli z rumeno majico v Parizu, premagal v predzadnji etapi. Končna razlika je naposled znašala manj kot minuto. Sekunde in zadnja vožnja na čas so odločali tudi o skupnem zmagovalcu dirke po Italiji, kjer je z etapno zmago izjemni sezoni slovenskega kolesarstva pečat vtisnil tudi Idrijčan Jan Tratnik.
Leto 2020 si bomo v vsakem primeru zapomnili. Morda pa ne bodo ostali le slabi spomini.
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Med porokami, vojnimi grozotami in podajanjem rok