Bela trgatev

Pred počitnicami, ki so za zimski turizem pomembne kot za vinogradnike trgatev, narava končno streže z mrazom in snegom. Že te dni v Sloveniji obratujejo vsa smučišča, ki so še pri življenju. Ali bomo od zime iztržili toliko, kot bi lahko?

Zagotovo ne, čeprav se aktivni v zimskem turizmu te dni zelo trudijo. Že pregled vrha seznama 'preminulih' smučišč to potrjuje. Kanin z najdebelejšo snežno odejo pri nas (skoraj dva metra) in hoteli v Bovcu, sredi stečaja, nezadržno propadajo. Medtem ko so v Italiji odprli dve posebej za smučarje zgrajeni železniški postaji z neposrednim dostopom do žičnice (Plan de Corones, Monte Elmo), med katerimi vozijo sodobni vlaki, ki jih je kupila dežela Južna Tirolska, pri nas tik nad skoraj muzejsko Bohinjsko progo propadla Kobla sameva, gradnja nadomestnega smučišča pod imenom Triglav 2864 pa se zaradi nenehnih birokratskih zapletov in sprememb predpisov odmika. Zelenico, na kateri je zrasel naš šampion Bojan Križaj, je prerasla trava. Na Primorskem ob Kaninu že dolgo miruje Kalič, od letos pa tudi Sviščaki.

Za vse niso krive zelene zime. Z voljo, znanjem in trmo domačinov je marsikaj mogoče. To dokazujeta primorska Ski Bor in Javornik, ki leto za letom, kadar je le mogoče, za majhen denar razveseljujeta predvsem družine z majhnimi otroki. Preživetje majhnih smučišč je pomembno za celoten zimski turizem. Če bo več otrok nataknilo smuči, bo čez nekaj let tudi več odraslih potrošnikov v zimskem turizmu. Okoljem z živo domačo pobudo bi morala s financiranjem gradnje dostopnih žičnic, ureditvijo prometnih poti in s poenostavitvijo umeščanja objektov v prostor ter z bolj življenjskimi predpisi na področju upravljanja žičnic pomagati država. Tako je v Italiji in Avstriji. Ob tem je nujna složnost turističnih ponudnikov posameznih območij - tako pri privabljanju gostov kot pri zagotavljanju zagonskega denarja za začetek sezone.