Bi se enkrat lahko izognili mukam?

Poslovno ekonomsko cono (PEC) Kromberk vzhod novogoriška občina ob pomanjkanju tovrstnih con že dolgo najavlja kot veliko pridobitev za gospodarstvo. Zanimanja je več, kot je razpoložljivih površin, je mantra, da ne bo nikakršna težava napolniti 4,7 hektarja velikega zemljišča med Merkurjem in nekdanjim Mipom oziroma zdaj Pivko Perutninarstvom. In če gre verjeti temu, kar se govori, podjetniki in gospodarstveniki stojijo v vrsti in nestrpno čakajo, kdaj bodo na voljo preostala zemljišča.

Razumljivo. Zadnjo, 2,3 hektarja veliko cono v mestu, so odprli davnega leta 2006 v Solkanu, pred neverjetnimi 17 leti, zemljišče za sedanjo cono v Kromberku pa so kupili že leta 2018, pred petimi leti, torej, ko je županoval še Matej Arčon. Vmes sta se zvrstila dva župana, a cona, kjer je komunalna infrastruktura sicer postavljena, a ne povsem v skladu s papirji, še vedno nima uporabnega dovoljenja. Resda se je nekoliko vleklo tudi zaradi objektivnih okoliščin, a zadnji zaplet so si na občini zakuhali sami, bojda še v zgodnji fazi projekta. In zdaj pospešeno popravljajo zadeve, da bi lastniki, ki so že kupili zemljišča, lahko brez strahu pridobivali gradbena dovoljenja, da bi obenem lahko čim prej prodali še preostali zemljišči v coni in predvsem, da ne bi prekoračili rokov, ki jim jih je postavila EU. Posledično bi to pomenilo vračanje par milijonov evrov, ki so jih dobili za gradnjo infrastrukture.

O tem, ali oziroma kako učinkovita je novogoriška občina, bodo podjetniki in občani ocenjevali tudi po tem, ali, kdaj in kako uspešno bo zapirala zgodbi v coni nekdanjega Mebla in na območju SIA.

Lepa godlja. Ampak, v redu, dopustimo možnost, da se tovrstni spodrsljaji lahko zgodijo in verjemimo, da ga bodo nekako uspeli rešiti brez posledic, zaradi katerih bi koga preveč bolela glava. Krivce bodo iskali drugi, politika zagotovo. A tovrstni zapleti, sploh upoštevajoč, da se v novogoriški občini nove cone v nasprotju z nekaterimi drugimi okolji v neposredni bližini rojevajo zelo dolgo in v precejšnjih mukah, niso najboljša popotnica. Podjetniki seveda ne morejo diktirati dogajanja, a imajo pričakovanja, in eno od teh je, koliko se lahko zanesejo na to, da bodo obljubljene površine res tudi na voljo. V doglednem času, ne v nedoločljivi prihodnosti.

Ta dogledni čas se lahko zgodi že kmalu: na 8000 kvadratnih metrih območja nekdanje SIA v Solkanu in na območju nekdanjega kompleksa Meblo, kjer je treba urediti zapletena razmerja in infrastrukturo do zemljišč SDH, ki bodo potrebna za širitev gospodarske cone. Na občini pravijo, da se tega zavedajo in da že intenzivno delajo v tej smeri. To gre absolutno podpreti. Ali oziroma kako učinkovita je novogoriška občina, bodo namreč podjetniki in občani ocenjevali tudi po tem, ali, kdaj in kako uspešno bo zapirala ti dve zgodbi.