Bila je prva

Številne generacije Primork in Primorcev, Notranjk in Notranjcev, Kraševk in Kraševcev ter drugih imajo v svojih dokumentih kot kraj rojstva vpisano Postojno.

Kar niti ni presenetljivo, saj je bila postojnska Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo, ki jo je tedanje ministrstvo za ljudsko zdravje ustanovilo leta 1950, nekaj let edina med Ljubljano in italijansko mejo. V Kopru so se rojevali prvi otroci leta 1954, v Šempetru šele leta 1965. In tako so v šestih desetletjih v Postojni našteli približno 66.000 porodov.

Vendar je bilo vsa ta desetletja, v katerih si je porodnišnica zgradila podobo strokovne in zaupanja vredne ustanove, marsikdaj težko. Kajti bila je (in je še) med manjšimi v Sloveniji. In ko so na državni ravni začeli razmišljati o varčevanju, so prve prihranke videli prav pri zapiranju manjših bolnišnic.

Toda v Postojni se niso dali. Najprej ne pred četrt stoletja, ko je stara stavba na Jamski cesti postala odločno premajhna in neustrezna. Takrat so skupaj stopili občani, ki so izglasovali samoprispevek, gospodarstvo in drugi donatorji, ter zgradili novo, sodobno poslopje.

Niso se dali po osamosvojitvi, ko je gravitacijsko območje postojnske bolnišnice - tudi zaradi odhoda JLA - izgubilo pomemben del uporabnikov. Takrat so glave staknili v kolektivu ter s posluhom za nove ideje, želje in potrebe predvsem pacientk, prvi začeli uvajati novosti, sodobne naprave in tehnologije.

In ne dajo se niti danes, ko kadrovsko podhranjeni, z osebjem z visoko starostno strukturo, opravijo predpisano delo in še več. Kajti pri njih so že skrajšali čakalne dobe in čas ležanja v bolnišnici po porodih in operativnih posegih.

Sedaj iščejo mlade moči ter upajo, da bodo na pristojnem ministrstvu prisluhnili njihovim potrebam vsaj v tolikšni meri, da bodo lahko v življenje spravili še nekatere nove ideje, in uporabnikom ponudili storitve, ki si jih želijo in potrebujejo.