Blizu miru, blizu vojni

Zgodilo se je povsem blizu nas. Dunaj je naš domači prag. Domnevni napadalci niso bili Maročani ali Alžirci, vpeti v zapletene posledice evropske kolonialne politike, niso bili Pakistanci ali Palestinci, zaznamovani z dolgim repom novega kolonializma. Bili so, če so prve ugotovitve preiskovalcev točne, Evropejci. Noč terorja v avstrijski prestolnici nas mora zadeti v živo, v njej ni ničesar tujega ali eksotičnega, zaradi česar bi se lahko zdelo, da se nas ne tiče.

Od mladega in konzervativnega avstrijskega kanclerja bi morda na prvo žogo pričakovali veliko jeze, upravičene, obljubo maščevanja in protiudarcev, zaostritev politične retorike. Ampak Sebastian Kurz je presenetil s pomirjujočim, državniškim nagovorom, v katerem je napovedal odločen boj proti islamskemu terorizmu in kazni za storilce, a zaključil z zelo pomembnim sporočilom: “Zavedati se moramo, da ne gre za konflikt med kristjani in muslimani ali med Avstrijci in migranti. Gre za boj med številnimi, ki verjamejo v mir, in peščico, ki si želi vojne.”

“Moramo se bati islamskega terorizma. Ker ni premagan, ker je blizu. A moramo se malo bati tudi sebe. Ker smo še bližje.”

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je natanko štirideset let starejši od Kurza, in bi moral biti, po logiki življenjskih izkušenj, vsaj dvakrat pametnejši, je vstopil v zadnji dan predvolilne kampanje z rohnenjem o tem, da bo dovoljenje za pozno štetje glasov po pošti v Pensilvaniji povzročilo “nemire na ulicah”. In to v obdobju, ko so se nasilni protesti v državi komaj za silo ustavili.

Politike v Evropi in ZDA v zadnjem desetletju povzročajo vse večjo polarizacijo. Poglabljajo in umetno ustvarjajo prepade med domačini in priseljenci, med belopoltimi in temnopoltimi, med socialnimi skupinami. Sprejetje skrajne zakonodaje, ki je povzročilo val protestov na Poljskem, ali nespretnosti pri razlaganju in izvajanju ukrepov proti korona virusu, ki čez mejo zaupanja potiskajo vse večje skupine prebivalcev, rišejo podobo razdeljene, šibke družbe. Ki ni le idealen poligon za rojstvo novih ekstremizmov, temveč tudi prelahka tarča obstoječih nasilnih gibanj.

Iz besed avstrijskega kanclerja, ki jih je podkrepil še en glas evropske vesti, papež Frančišek, izhaja spoznanje, da se na Zahodu seveda moramo bati islamskega terorizma. Ker ni premagan, ker je med nami, ker je blizu. A se moramo malo bati tudi sebe. Ker smo še bližje.