Bo treba delat ...

... pravzaprav je treba trdo “garat” in učinkovito uporabljati v tej državi kdo ve kam poniklo pamet. Slovenija brede in nima časa! Najmanj ne za igrice s spreminjanjem zakonov ob nepravem času in za prilivanje ognja na razplamtelo brezumje. Ne za poseganje v zakon o delavskih razmerjih, prek 250 členov obsegajočo delavsko ustavo in biblijo sočasno, v katerega tretjino členov naj bi mimogrede posegla poslavljajoča se vlada.

Da bi novi, kdo ve kateri, pridobila čas s poprejšnjo razpravo v ekonomsko socialnem svetu. Tem istem, ki se ga je sama izogibala kot hudič križa. V imenu varne prožnosti zaposlovanja.

Prožnosti, ki jo že leta, ko gre za lažje zaposlovanje in odpuščanje in brzdanje dodatkov k plačam, zahtevajo delodajalci. Varnosti, ki si jo nič manj goreče ne želijo še zaposleni, a jim k tej njihova biblija ne pomaga. Ker so členi v zakonih države nespameti prepogosto le črke na papirju.

Prožnost in varnost potrebujemo. Slabo uresničevani delavski bibliji je mogoče poočitati, da se z vrsto določb ozira v neke druge, v Evropi nikoli živete čase, zanemarjanje sodobnih možnosti zaposlovanja in brezup vseh, ki jim slednje dajejo ali v krizi jemljejo kruh.

Za nujne spremembe biblije bo treba “delat, pravzaprav trdo garat”. Spremembe naj bi bile že pred letom dni pred socialnimi parterji. A niso bile. Podobno kot ni bilo za njihovo zeleno mizo dogovorjenega in usklajenega nič od tistega, kar bi lahko omogočilo reforme, po katerih kriza vpije že (pre)dolgo vrsto let.

Reforme so zato padle. Spremembe delavske biblije pa so v času nespameti tiste, ki ne smejo nastajati pod bremenom gospodarske krize.

To prezrti in prezirani parterji v ekonomsko socialnem svetu vedo. Zato so se skupaj, enotni kot malokdaj doslej, uprli nebrzdanemu hitenju. Njihovo poenotenje, ki je nehote uspelo vladi, pa je morda le dobra popotnica v delo in garanje za premišljene spremembe.