Bo tokrat uspelo?

Že nekaj let se v javnosti ustvarja vtis, da je v Lipici kar naprej nekaj narobe. Ali celo kar vse narobe. Mediji skoraj tekmujemo v tem, kdo bo v javnem zavodu, ki skrbi za kulturni spomenik nacionalnega pomena, našel več nečednosti in nepravilnosti, po možnosti čim bolj sočnih in osebnih, začinjenih še s tragičnimi besedami o lačnih in trpinčenih konjih.

Resnici na ljubo je bilo nečednosti od sredine 90. let, ko je Kobilarna Lipica postala državni javni zavod, kar precej. Takih, ki so pricurljale po ovinkih, in takih, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče.

A prav primerjava ugotovitev Računskega sodišča iz leta 2004 z ugotovitvami iz preteklega leta pritrjuje novinarskemu vtisu, da je v Lipici iz leta v leto bolje poskrbljeno za javni del, namenjen reji konj in ohranitvi posestva, slabo pa za gostinsko-turistični del, ki namesto dobička kopiči izgubo.

Računsko sodišče je namreč v reviziji leta 2004 prvič ugotovilo, da se denar iz javnega dela preliva v turistični, pa tudi, da v Lipici nimajo dovolj kobil in konjev v vseh rodovih oziroma linijah. Lani državni revizorji problemov v reji niso ugotovili, glasno pa so spet opozorili na nedovoljeno pretakanje denarja iz javnega v gostinsko-turistični del.

Poskusov, da bi zakrpali vrečo brez dna v tem delu Lipice, ki bi dejansko moral prispevati kak evro v javni del, saj dobiva goste na račun javnega dela, je bilo že nešteto. Že leta 2004 sta tedanji svet zavoda in direktor z žegnom države sklenila, da bodo gostinsko-turistični del oddali v najem za 20 let. Pa se to še ni zgodilo, čeprav je bilo poskusov v tej smeri kar nekaj.

Zdajšnje vodstvo poskuša znova. A ni gotovo, da mu bo uspelo. Menjavi vlade bo bržčas sledila menjava sveta Kobilarne Lipica in direktorja in če do takrat najemnika v Lipici še ne bo, se bo verjetno vse začelo znova.

Če se sploh bo, kajti zna biti, da novo vodstvo ne bo naklonjeno idejam, da bi turizem v Lipici prešel v roke zasebnega najemnika.