Bo že prav naredil

Potem ko je bil Gregor Virant ustoličen za predsednika parlamenta, je večina opazovalcev političnega dogajanja v Sloveniji zaznala novo, zmagovito koalicijo s prepričljivimi 52 poslanskimi glasovi. Po vseh tistih peripetijah med pričakovano naravnima zaveznikoma, Pozitivno Slovenijo in SD, je bila bliskovita reakcija Liste Virant, SDS, SLS, Desus in NSi ter obeh poslancev narodnih skupnosti prepričljiva in marsikomu všečna.

Ali se je včeraj Janković vrnil med žive? S socialnimi partnerji in strankami (pričakovano okleva le še Erjavec) se je namreč kot “najverjetnejši mandatar” vendarle dogovoril o interventnem zakonu. To pa je zadeva, ki v Sloveniji dobiva razsežnost usodnosti za preživetje države. Čeprav je zdaj na vrsti parlament, si je za nadaljnja koalicijska pogajanja povrnil nekaj izgubljenih točk, nemara celo zaupanja.

Janković se bo s potencialni partnerji še pogovarjal. Medtem sicer Virant že omenja možnost postavitve tehnične vlade v slogu “narodne rešitve”, a se hkrati zaveda, da bi takšna rešitev le težko šla vkup s politično realnostjo. Najprej so tu volilci, ki so glasovali za vse kaj drugega, kot bi jim prinesla neka umetna tvorba. Da, Italijani, denimo, so jo dobili, toda ne po volji ljudstva, temveč s kompromisom političnih sil. Drugi del realnosti so politične stranke, ki imajo za seboj vrste svojih ljudi, čakajočih na obljubljene položaje, stolčke. Nič čudnega torej, da je pomisleke o tem izrekla na primer Ljudmila Novak, ki po triletnem političnem postu NSi verjetno nima kaj prida ponuditi v ekipo vrhunskih strokovnjakov.

Kakorkoli, na koncu bo moral predsednik republike res razmisliti, komu bo ponudil mandatarstvo. Ko je to napovedal, se je iz vrst prepričanih v zmago dvignil prah. Pri taistih bo požel odobravanje, če bo moral upoštevati, da je bila tista zmaga na predčasnih volitvah samo relativna in bo temu primerno, kot bi rekel Janković, “že prav naredil”.