“Bogokletni” heker

Koliko je ta hip v resnici “vredno” življenje razvpitega hekerja Juliana Assangea, ki zadnje čase na spletni strani WikiLeaks - kajpak ob pomoči številnih, za zdaj še uradno nevidnih in molčečih sodelavcev - razkriva srhljive nadrobnosti iz “nezaslišano” umazanega podpodja mednarodne (ne le ameriške) diplomacije?

Nič? Ali celo manj kot nič?

Rekel bi, da ga bodo spretni odvetniki “izmazali” iz britanskega pripora in preprečili, da bi ga otoška policija izročila švedskemu pravosodju, ki bi ga zaradi dveh “posilstev” rado spravilo pred sodišče in mu tako vsaj za nekaj časa zamašilo za premnoge, nikakor ne le ameriške, oblastnike pretirano klepetava usta (oziroma pomagalo onemogočiti WikiLeaks).

(Mimogrede: mar ni godlja, katere protagonista sta Assange in WikiLeaks, od zunaj vsaj malce podobna solzavim in žlobudravim “žajfnicam”, v katerih se iz nadaljevanja v nadaljevanje sicer dogaja ogromno pretresljivih reči, v resnici pa se ne zgodi čisto nič?!)

(In še enkrat mimogrede: “poznavalci” vseh baž nam zdaj hlastno dopovedujejo, da (šele) razkritja, ki jih objavlja WikiLeaks, dokazujejo obstoj paralelnega sveta tajnega delovanja diplomacije, temačnega ozadja, v katerem usodo sveta krojijo laži, izkrivljanja resnice in potvarjanja dejstev, nesramno in pretkano manipuliranje z (lahkovernim) javnim mnenjem, spodkopavanje slehernega demokratičnega ustroja itn. Drugače povedano: da smo pred razkritji, ki jih zdaj objavlja WikiLeaks, živeli v popolni temi nevednosti, v nekakšnem blodnjaku srednjega veka!)

Jasno pa je, da bo Assangeu veliko huje na prostosti kot za zapahi. Skrivati se bo moral. Pred vsemi. Izsiljevalci (podkupljeni skesanci iz vrst dotlejšnjih sodelavcev) mu bodo dihali za ovratnik, protiobveščevalne službe mu bodo po nalogu razgaljenih in dodobra užaljenih oblastnikov stregle po življenju … In če mu ne bodo, potem to pomeni, da je “krt”, da je (bil) dvojni agent, ki je dobro vedel, kaj “mora” objaviti, česa pa ne.

A če ni “krt”, če je torej (bil) zavezan zgolj resnici, ne pa tudi morebitnim nalogodajalcem, ga je treba eksemplarično kaznovati. V poduk in svarilo vsem, ki bi ga utegnili posnemati.

Eksemplarična kazen je leta 1766 v Franciji doletela tudi mladega plemiča de la Barreja, ki se pred povorko, v kateri so duhovniki nosili razpelo, ni spoštljivo odkril, za nameček pa je grdo govoril o devici Mariji. Posvetno, ne cerkveno, sodišče ga je obsodilo na smrt z razčetverjenjem. Ker so se za nesrečnika zavzeli mnogi t.i. veliki duhovi kulturnega življenja, med njimi tudi “brezbožni” Voltaire, so se ga oblasti usmilile in ga dale “zgolj” obglaviti. Eksemplarično.

Danes more človek brez hujšega tveganja preklinjati devico Marijo in grdo govoriti celo o papežu, drži. Ne more pa z razkrivanjem umazanih nadrobnosti nekaznovano razgaljati in žaliti “velikih” mož, ki si z vsemi sredstvi (tudi z navidez neobičajnimi) prizadevajo zajeziti pohod globalnega Zla, ki čedalje huje bruha iz zaslepljenega (islamističnega) fundamentalizma. Prav to pa - če je iskren - počne Assange.

Ponavljam: če je iskren. A tudi če ni, ni njegovo življenje vredno piškavega oreha. Neizrekljivo žalostno. V obeh primerih.