Boj interesov

Terapevtske skupine zdravil naj bi nacionalni zdravstveni zavarovalnici prinesle na leto petnajst odstotkov prihranka pri stroških za zdravila. Za tista zdravila, ki jih bolnikom predpisujejo zdravniki za zdravljenje bolezni in ohranjanje zdravja.

Podobno kot pred desetletjem, ko smo dobili sistem najvišjih priznanih vrednosti za medsebojno zamenljiva zdravila (paralele), tudi ta novost pri vpletenih in - posledično - tudi pri tistih, ki jo bodo kakor koli občutili - ni ravno dobrodošla. Pa ne le, da ni, razplamtel se je pravcati boj interesov.

Proizvajalci zdravil so besni, ker bodo morali, občutneje kot doslej, cene zdravil dodatno znižati. Zato bo njihov, sicer leta dober zaslužek, malce manj bogat.

Lekarnarji bijejo plat zvona, saj imajo zdravila tudi na zalogi in nanjo preračunani dobiček. Pa še hudujejo se, ker bodo morali bolnikom, tudi če sicer zalog nimajo, tovarnarji pa cen še ne bodo znižali, ob izdaji zdravila na recept na široko pojasnjevati, zakaj je nenadoma nujno doplačilo za nekaj stotinov, evro ali dva.

Zdravniki pa bodo imeli bržkone več dela in bodo za pojasnila bolnikom porabili še več časa kot doslej. Dosedanje izkušnje ob uvajanju podobnih novosti temu namreč pritrjujejo. Še zlasti družinski zdravniki v osnovnem zdravstvu, ki napišejo goro receptov, ker so za to prvi pristojni. Poznajo svoje bolnike in vedo, ali zdravilo sploh zmorejo doplačati.

Zmedeni pa bodo tudi bolniki. Vsaj prve dni, če bodo doplačila res sledila. Večina s to novostjo ni kaj prida seznanjena. Nasploh pa so ljudje prepričani, da morajo dobiti zdravilo na ustaljeni način, novotarijam se le stežka prilagajajo. Ker plačujejo prispevke za zdravstvo, pa so tudi besni vsakič, ko morajo še sami seči v denarnico.

V senci boja različnih interesov, ki je pri zdravilih toliko večji, zato ker je tam doma tudi denar, pa se korakoma približuje 1. oktober. Dan, ki naj bi tudi v naši politiki veljal za vstop v vročo jesen.