“Borjača” ne dajo

Vsakič, ko se pojavi kdo, ki bi na Goriškem odprl igralnico, se zdi, kot bi brcnil v osje gnezdo. Goriška, v prvi vrsti Nova Gorica, Šempeter in Vrtojba, je pač domač “borjač” igralniškega prvaka Hita. Posebno razdražene postanejo ose, če se konkurenca pripravlja na naskok v času, ko se Hit počasi pobira, a je še zelo ranljiv.

Prav to se je zgodilo z namero družbe Alea Iacta, ki bi na MMP Vrtojba postavila zabaviščno trgovski center z igralnim salonom. Reakcija prvega moža Hita Draga Podobnika, da bi to bil hud udarec za Hit, je razumljiva. Ljubljančani še niso niti zaprosili za koncesijo, zato še ni nevarnosti, a hočejo novogoriški igralničarji že v kali zatreti možnost, da bi, če že ni več Harrah'sa, kdo drug “haral” po njihovem borjaču.

MMP ni katerakoli lokacija; je ena od strateško najpomembnejših na vsej zahodni meji, tam čez se v novogoriške igralnice vali daleč največ gostov in cekinov. Kdor ga nadzoruje, pobere največ rib iz mreže. Zato ni čudno, da se je srdit spor s Hitom zgodil že leta 2009, ko je nekdanji šempetrski župan Dragan Valenčič najavil, da bi z družbo Daimond, kjer je direktor, prav tam z občino postavil igralniško zabaviščni center. Zato je družba ICIT, v lasti Hita in Daimonda, zaprosila za koncesijo na Smetah v neposredni bližini MMP. Kasneje je sicer od tega odstopila, a sporočilo je bilo jasno: treba je zapreti prostor za konkurente, ki bi si lahko omastili brke.

Vse to je razumljivo. A s stališča občine je razumljivo nekaj drugega. MMP Vrtojba je že desetletje izgubljena priložnost, kjer se razen dobičkonosnega prekupčevanja z zemljišči ni zgodilo (še) nič. Tudi Hit ima na širšem območju že desetletja načrte, a še vedno le - idejne. Potrpežljivost je lepa čednost, a ima svoje meje. In zadnji vihar je lahko celo dobrodošel, če bo pomagal premakniti zadeve. Verjeti je, da v Šempetru bolj kot načrte iz Ljubljane podpirajo načrte Hita. Le pokazali jim jih še vedno niso ...