Breskve padajo

Fructalov sok iz doma pridelanih breskev je bil včasih pojem. Danes, v poplavi številnih blagovnih znamk in tetrapakov različnih barv in izvorov, pod katerimi se šibijo police v nakupovalnih središčih, ni več tako. Danes je cena tista, ki kroji izbiro. Kakovost je drugotnega pomena. Fructalovi sokovi so postali le eni izmed mnogih, s prevzemom s strani srbskega Nectarja pa je zbledela tudi zavezanost lokalnega prebivalstva h kupovanju doma pridelanega.

Tudi pridelovalci breskev, ki prihajajo pretežno iz spodnje Vipavske doline, opuščajo tradicionalno lojalnost do Fructala, saj se odkupne cene domačih breskev za predelavo nižajo zaradi cenejše konkurence iz uvoza. Obnova nasadov breskev za predelavo se jim preprosto ne izplača več. Pridelava se jim ne izide, saj dobijo na koncu v roke le drobiž, ki ne odtehta žuljev in potenja ob trdem delu v nasadih. Zato so že v lanski sezoni v marsikaterem nasadu pustili breskve kar na drevesih. Dodatno jih tepejo še zahrbtne bolezni, ki napadajo sadna drevesa in klestijo pridelek.

Žalostne podobe grmad ostankov breskovih dreves, ki te dni bodejo v oči ob kar nekaj nasadih okrog Prvačine, Dornberka, Zalošč in še kje, nekako odstopajo od tistega tako lepo zvenečega Fructalovega gesla “V sodelovanju z naravo”.

No, v sodelovanju z naravo se pridelovalci breskev zdaj preusmerjajo v gojenje breskev za konzum, za prodajo na trgu, takih, ki so bolj obstojne in preživijo tudi prevoz. V tem vidijo priložnost. Najpogumnejši so vložili tudi v lastne polnilne linije za pridelovanje sokov. Trdijo, da povpraševanja ne manjka.

Pa vendar nekateri še vedno upajo, da se vrata Fructala niso dokončno zaprla, da bo tudi to sodelovanje spet zaživelo, da bo spet prišlo do razumlji-vih odkupnih cen. Niso namreč še pozabili, da so v Fructalu pred leti vlagali v obnovo nasadov in jim obljubljali vso potrebno strokovno pomoč.