Brezglavo v Piranu

Občina Piran se kiti z nazivom najbolj turistične občine v Sloveniji. V hotelih in sobah na njenem območju vsako leto naštejejo krepko čez milijon nočitev. Vsem tem gostom naproti skupaj s Piranom stopa njegova kultura - gledališka, muzejska, koncertna, galerijska. Piran je prireditveno mestece, slišimo in preberemo na straneh za promocijo turizma.

A idealizirano podobo mesteca zadnje mesece razkraja drugačna realnost - glavni igralci v turizmu in kulturi ostajajo brez glav. Vihar, ki ga je sprožila občina, nezadovoljna z odločitvami nadzornikov Turističnega združenja Portorož, je pometel med njimi in odnesel izbranega direktorja, še preden je utegnil prevzeti funkcijo. Razrešitev visi nad direktorico Obalnih galerij. Direktor Avditorija je odstopil sam, v znak protesta proti klestenju zneskov za kulturo.

Vse tri ustanove so stebri dogajanja v Piranu in Portorožu. A kako naj nosijo breme boja za čim večji kos turistične pogače, če so njihovi temelji razpokani? Mostu, ki bi moral sloneti na njih, pa sploh ni. Piranska občina nima urada ali organizacije, ki bi se posvečala izključno turizmu in ki bi povezovala organizatorje prireditev. Namesto tega Avditorij sofinancira organizacijo praznika sladoleda, za Piranske glasbene večere, ki so festival komorne glasbe z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, pa po 36 letih nima denarja. Bienalnega kiparskega simpozija z ustvarjanjem novih kipov Obalne galerije lani niso organizirale, zamisli za oživljanje Forma vive pa prihajajo iz vrst zanesenjakov.

Turistično združenje Portorož, Avditorij in Obalne galerije pa imajo vendarle tudi nekaj skupnega - denar, ki ga prejemajo iz občinskega proračuna. Vsi trije bodo skupaj letos prejeli dobrega 1,2 milijona evrov, od česar je večina namenjena promociji. A če ob tem zmanjkuje za kakovostne kulturne dogodke, ki bi privabili tudi obiskovalce, ki zavijejo še kam drugam kot do plaže in bazena, sploh ne bo več česa promovirati.