Brezizrazni optimizem

“Umirjeno živčno” - takšno je stanje duha med obmorskimi turističnimi delavci, kot ga je z dvema pomenljivima pridevnikoma ubesedil prvi mož Istrabenz Turizma Marino Antolovič. Če se poglobimo v to zanimivo besedno igro, se lahko vprašamo, ali gre nemara za krinko, pod katero se skriva tista prava nervoza. V krizi, ki je neizbežno prizadela tudi turistični sektor, so se bili menedžerji prisiljeni sprijazniti, da so že davno mimo časi, ko so statistični vzorci napovedovali sezono, ki je nato krojila velikost hotelirskih denarnic.

Nič več zanašanja na za eno leto vnaprej prodane aranžmaje s potovalnimi agencijami. Konec lagodnega preštevanja rezervacij dva ali tri mesece pred prihodom turistov. Sodobni turistični tokovi so ubrali svojo pot in za zdaj prav nič ne kaže, da bodo obrnili smer. Trend rezervacij v zadnjem hipu ne pojenja, turisti pa so bolj kot kdajkoli prej cenovno občutljivi na ponudbe, pakete, oglaševane akcije in druge ugodnosti, s katerimi lahko prihranijo evro tu, evro tam.

V brezizraznem, rahlo zmernem optimizmu, ki preveva napovedi obmorskih turističnih strategov, je prej kot ne slutiti vdanost v usodo. V slogu: “Kaj pa moremo. Na krizo in posledično spremenjene navade turistov vendar nimamo vpliva. Bodimo veseli vsakega gosta, saj bi jih lahko bilo še manj.” Takšna črnogleda razpoloženost je sicer razumljiva, a le do neke mere.

So morda pomislili, da do zdaj zmagoviti, a precej oguljeni poletni kombinaciji sonca, slovenske morske luže in lično obnovljenih hotelov z wellnessi, že kronično pojenjujejo moči? Skoraj zagotovo se tega zelo dobro zavedajo tudi prekaljeni turistični mački. Morda pa so zgolj nekoliko zadremali na lovorikah preteklih sezon in potrebujejo le pravo spodbudo, da bodo začeli razmišljati bolj vizionarsko. Če bodo pravočasno uzrli pot do nove tržne niše, bodo lahko v obmorskem turizmu - krizi navkljub - začeli pisati novo poglavje turistične zgodovine. Držimo pesti!