Brezmejnost čezmejne Istre

Petkov koprski sestanek najvplivnejših v istrskem vinskem svetu je najavil optimistično in v prihodnost usmerjeno zgodbo. Na pogovoru v Vinakopru se predstavniki istrskih vinarjev z obeh strani meje niso ozirali nazaj. Ugotovili so, da je zdajšnji čas, ki sovpada z vključevanjem Hrvaške v EU, pravi, da se vinska Istra tesneje poveže in da skupaj dosežejo nekatere dolgo želene, a še nikoli tako natančno opredeljene cilje.

Pojutrišnjem bosta Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinarjev slovenske Istre, in Ivica Matošević, predsednik združenja Vinistra, podpisala pismo o nameri, s katerim se bodo predstavniki istrskih vinarjev iz Slovenije in Hrvaške obvezali, da vsak v svoji državi in skupaj na ravni EU preučijo možnost za oblikovanje skupnega - čezmejnega - vinskega okoliša Istra. Slovenski vinorodni okoliš se zdaj imenuje Slovenska Istra, hrvaški bi po vstopu v EU analogno smel biti Hrvaška Istra. Iz povsem pragmatičnega razmisleka, da pri nastopanju na tretjih trgih, kjer je tako ali tako povsod velika gneča, ena Istra utegne biti veliko bolj učinkovita, so se dogovorili za nekaj korakov, za katere lahko mirno rečemo, da so v svetlem duhu EU o preseganju meddržavnih zagat s čezmejnim regionalnim povezovanjem.

Čezmejna vinska regija, skupno nastopanje na tretjih trgih in zaščita imena istrska malvazija zgolj za vino iz Istre, ki je pridelano po dogovorjenih standardih, so tri točke, s katerimi želijo istrski vinarji utrditi prepoznavnost svojih vin in jih primerno ovrednotena bolje prodajati. Vzgib je boljše življenje, pot pa sodelovanje ali bolje - formalna nadgradnja dosedanjega stanja.

Z dovolj vizionarstva in modrosti se je mogoče izogniti zagatam, ko bi na predstavitvah v Londonu ali Düsseldorfu na dveh stojnicah ponujali vina s sorodnih in primerljivih leg v dveh državah ter razlagali, v čem se razlikujejo. Ko bi pojasnili, da pravzaprav v ničemer, bi bila publika že pri naslednjem ponudniku z manj zapleteno zgodbo.

Precej verjetno je, da bo povezovanje istrskih vinarjev naletelo na kritike češ, ni še čas, državi še nimata urejenega mejnega vprašanja, saj poznamo Hrvate (in Slovence), pustite, naj se najprej politika dogovori ... Pavšalni ugovori ne bi smeli zmesti pobude, vodene s čisto, utilitarno mislijo, ki se ne naslanja na kakršne koli ostaline časa.

Pričakovati bi morali še več tovrstnih pobud za utrjevanje skupne podobe polotoka. Navidez drobnim vinarskim, oljkarskim, kulinaričnim in turističnim iniciativam bo slej ko prej morala prisluhniti tudi politika na vseh ravneh. In če bo zaradi tega vsaj dan prej konec formalnosti na državni meji, si bodo gotovo zaslužili aplavz mednarodnega avditorija sotrpinov vseh tistih, ki so v soboto nekaj ur čakali, da so se čez mejo prebili iz Istre v Istro.