Brrrr, hladneje bo

Eden izmed nekdanjih dolgoletnih direktorjev tedanjega Mercator Degroja, ki je bil največji trgovec v Istri, je pred 25, 30 leti prej - in nemara tudi bolje - kot turistični delavci znal oceniti, kakšna je turistična sezona. Pa se ni poglabljal v statistike, ampak v - prodajo kruha. Ko je močno poskočila prodaja štruc in žemljic, je to pomenilo, da so Istro napolnili turisti.

Danes tako sklepanje glede sezone zaradi več razlogov seveda ni več uporabno. Še vedno pa drži, da pogled na to, kako se gibljejo naročila podjetij, razkrije marsikaj. Tudi o gospodarski klimi in o oblakih, ki se postopoma bližajo tudi našemu gospodarstvu, zlasti izvoznemu.

Nekatere panoge, zlasti industrija, so že nekaj časa na udaru. Večji izvozniki tožijo, da jim naročila upadajo, nekateri omenjajo zniževanje stroškov, tudi odpuščanja.

Rumena luč je zasvetila že spomladi, saj je evrsko gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju že zdrsnilo v tehnično recesijo. In morda ne bo ostalo pri tem, saj analitiki ne izključujejo možnosti, da bi se evrski BDP še krčil. To ni dobra vest za slovenska predelovalna podjetja, saj so močno vpeta v širše gospodarstvo na evrskem območju, še zlasti v Nemčiji. Pravzaprav so nekatere panoge, zlasti industrija, že nekaj časa na udaru. Večji izvozniki tožijo, da jim naročila upadajo, nekateri omenjajo zniževanje stroškov, tudi odpuščanja. V cerkljanski Eti - v krizi so vsi proizvajalci bele tehnike - so naročila začela upadati maja, v Mitolu že nekaj mesecev čutijo vpliv zlasti na delu proizvodnje lepil, ki je vezan na gradbeništvo; naročila so upadla tudi za četrtino. A ne samo to. Njihovi kupci po vsej Evropi naročajo manj lepil za papirnate vrečke, kar daje signal, da se - zaradi manjše kupne moči - zmanjšuje zasebna poraba. Ob zvišani inflaciji in stalni grožnji recesije so kupci previdnejši. Upad naročil, zlasti za preproste plastične vrečke, opažajo tudi v Termoplastih-Plami, ampak tako ali tako se čedalje bolj usmerjajo k izdelkom z višjo dodano vrednostjo. Občutijo ne le recesijo na nemškem trgu, hlad veje tudi iz bogate sosednje države. Celo Švicarji ne trošijo toliko, kolikor so doslej.

Če odštejemo Luko, v Istri pravzaprav ni več gospodarskih velikanov, so pa podjetja, ki so dobavitelji velikim svetovnim proizvajalcem, ki tekmujejo na globalnem trgu . Ohlajevanje je torej tudi v tem delu gospodarstva samo vprašanje časa, po drugi strani pa ne vemo, kako močno bo krčenje gospodarstva. Dejstvo, da konkurenčnost slovenskih podjetij pada, predvsem na račun drage elektrike, gotovo ni dobra popotnica. Četudi nas bo doletela “le” blaga recesija, lahko ta še bolj spodkoplje razpoloženje porabnikov in podjetij ter ustvari razmere za hujši in dolgotrajnejši upad gospodarske dejavnosti. Tak scenarij bo umaknil sedanjo zagato ob pomanjkanju delavcev, vendar utegne v ospredje potisniti drugo: odpuščanje.