Brutalno se zdi normalno

Ni prav veliko tistih, ki v minulih dneh ne bi slišali za zadnji primer medvrstniškega nasilja v Celju, kjer so dekleta, neuradno gre za osnovnošolke, pretepala in zmerjala vrstnico. Je pa veliko takih, ki so ob novici o tem takoj segli po svojem mobilnem telefonu ali sedli pred računalnik, da bi si napasli oči. Posnetek nasilja nad dekletom, na katerem je videti tudi kar nekaj mladostnikov, ki so z zanimanjem opazovali dogajanje, celo nagovarjali k še hujšemu nasilju in seveda vse skupaj snemali, je namreč zakrožil po družbenih omrežjih. Pravzaprav sta se na spletu znašla najmanj dva posnetka. Eden od njiju je v kratkem času prejel več kot 15.000 všečkov, 4000 ljudi ga je shranilo, 11.000 delilo. Grozljiv podatek, ravno tako kot dejanje nasilja samo.

Nasilneži in nasilje, niti vrstniško, niso nov pojav. Tudi krvi željni, ki se naslajajo ob nesreči mladih, starih in tistih vmes, so vedno obstajali, danes jim odlično služijo družbena omrežja. Še bolj jim gredo na roko brezvestneži, ki brez vsakršnih zadržkov, še najmanj moralnih, objavljajo tovrstne posnetke. Snemanja s telefonom in uporabe družbenih omrežij so vešči že otroci, kaj šele mladostniki. Marsikdo izmed njih se sploh ne zaveda hudih posledic, ki jih takšne objave prinašajo za žrtev. In konec koncev tudi zanje. Suhoparna predavanja o tej tematiki v šoli skoraj praviloma prespijo, na okroglih mizah razpravljajo strokovnjaki po službeni dolžnosti, v raznih programih sodelujejo angažirani mladi, ki tako ali tako vedo, kaj je prav in kaj ne.

Ne le starši, tudi vzgojno-izobraževalne ustanove bi morale več časa vložiti v preventivo in odziv na vrstniško nasilje. Da ničelna toleranca do nasilja ne bi bila le floskula.

Medvrstniško nasilje v Celju, skupaj s snemanjem in ogledi posnetkov, kaj lahko preslikamo tudi v Koper, Novo Gorico, Sežano ... Kar vprašajte svoje otroke in mlade prijatelje o pretepih, izsiljevanjih, ustrahovanjih v šoli in zunaj nje, o katerih mnoge žrtve in priče molčijo. Čeprav še tako brutalno, se jim zdi normalno. Vse to kaže, da imajo mladi vse manj empatije, da postaja družba vse manj občutljiva za stisko ljudi.

Po podatkih Generalne policijske uprave je bilo lani skupno 384 mladoletnikov, starih med 14 in 18 let, osumljenih kaznivih dejanj, katerih žrtev je bila vsaj ena mladoletna oseba ali otrok. Takih je bilo v zadnjih petih letih največ leta 2019, in sicer 485. Letos do konca marca jih je bilo 170, med njimi največ starih 15 let, in vse kaže, da je neslavni rekord ogrožen. Policisti ugotavljajo, da se prve oblike medvrstniškega nasilja pojavljajo že v vrtcu, v šoli se nadaljujejo in še stopnjujejo. Ne le starši, tudi vzgojno-izobraževalne ustanove bi zato morale več časa in truda vložiti v preventivo in odziv na vrstniško nasilje. Da ničelna toleranca do nasilja ne bi bila le floskula.