Burja jim še ni vzela sape

Še ne tako dolgo nazaj smo se v tem času leta v Vipavski dolini pridušali nad orkansko burjo, ki je odkrivala strehe, lomila drevesa in za nekaj dni upočasnila promet skozi dolino. Po toplih in vlažnih piših jugozahodnika v zadnjih dneh bi bil marsikdo verjetno vesel, če bi zapihalo z Nanosa. A čeravno burja zadnje dni ni polnila naslovnic, to ne pomeni, da se to ne more zgoditi že danes. To še kako dobro vedo tudi gospodarstveniki v Vipavski dolini in na Goriškem, ki jim po skoraj dveh desetletjih opozarjanja na nujnost dodatne protivetrne zaščite, to je sicer predvidela že uredba o umestitvi strateškega koridorja med Kijevim in Barcelono v okolje, kljub številnim oviram še ni pošla sapa.

Ob napovedih, da je javno naročilo po dveh letih v zaključni fazi, si končno dovolijo upati, da je projekt na točki, ko poti nazaj ni več. A po letih, ko se je zdelo, da je projekt v mrtvem teku, zaradi pomanjkanja bodisi denarja bodisi politične volje, je razumljivo, da bodo nazdravili, ko bo pogodba podpisana in se bodo začela dela na terenu. To naj bi se zgodilo letos jeseni, napovedujejo na Darsu. A v Vipavski dolini so iz previdnosti zadržani. Podobnih napovedi je bilo že veliko. Od leta 2006, ko sta občini Ajdovščina in Vipava skupaj s stanovskimi združenji podjetnikov in gospodarstvenikov v Vipavski dolini in na Goriškem povzdignili glas in državo opozorili na milijonsko škodo, ki jo zapore hitre ceste ob burji povzročajo tukajšnjemu gospodarstvu, in od Darsa, direkcije za ceste in tedanjega ministrstva za promet zahtevali postavitev protivetrne ograje, se je obrnilo že veliko letnih časov, menjale so se vlade, ministri in uprave Darsa. Pomagali niso ne jeza, ne grožnje s tožbo proti državi, ne napovedi zapor ceste.

Če ne bi imeli tako trde kože in bili vajeni vsega hudega, tudi orkanske burje, bi vsi, ki so se zavzemali za projekt, verjetno že zdavnaj naredili križ čez obljube in protivetrno zaščito.

Da prizadevanja vendarle niso bila zaman, so v Vipavski dolini začeli verjeti pred petimi leti, ko so na hitri cesti postavili protivetrna testna polja ter z natančnimi izračuni potrdili, da je dodatna zaščita učinkovita in da v vseh letih opozarjanja ni šlo zgolj za kaprice lokalnih skupnosti in gospodarstva v regiji. Če ne bi imeli tako trde kože in bili vajeni vsega hudega, tudi orkanske burje, bi vsi, ki so se zavzemali za projekt, verjetno že zdavnaj naredili križ čez protivetrno zaščito.

Če verjamemo, da je izvedba tik pred vrati, je res škoda, da se je izgubilo toliko časa. Po drugi strani pa so lahko vsi, ki so doslej opozarjali na pomen varnosti in pretočnosti ceste ter prometne dostopnosti regije, zadovoljni. Zdaj bodo ob gradnji protivetrne zaščite za dobrih 50 milijonov evrov cesto med Razdrtim in Ajdovščino tudi obnovili.