Čakajoč Radičevo
Napovedi vlade o akcijskem ukrepanju v slovenskem turizmu kot eni najpomembnejših gospodarskih priložnosti Slovenije izzvenijo nenavadno, celo hecno ob zapletih pri imenovanju direktorja STO za prihodnja štiri leta. Vlada v svet STO imenuje 7 od 11 članov, torej ima vsaj posredno prevladujoč vpliv, ki ga ni uspela uveljaviti. Svet je izvolil dosedanjega direktorja in zavrnil vladno funkcionarko, zdaj pa se zdi, da v vladi iščejo način, kako bi odločitev sveta izničili. Ne gre za Picigo, gre za zaupanje ter razkorak med besedami in dejanji.
Lipiški majski sklepi o podpori in pospešku slovenskemu turizmu so dobra dva meseca kasneje videti kot politične puhlice. Od velikih napovedi se ni zgodilo še nič otipljivega. Opravičilo je kvečjemu godlja z odstopanjem za turizem najbolj pristojnega ministra za gospodarstvo.
Podatki o letošnji sezoni niso slabi. Izkupiček je doslej na lanski ravni, turistov je nekoliko več, tudi iz držav, v katerih Slovenija ni visoko zapisana kot cilj potovanja. A časa za počitek ni, prihajata jesenska in zimska sezona, v katerih je potrebno omiliti nekolikšen poletni padec v zdraviliščih, ki so paradni konj slovenskega turizma. Za ukrepanje morajo biti vsi turistični deležniki budni in v vrhunski formi. Konkurenca ne spi, pa tudi postelje se ne da zapolniti za nazaj.
V turizmu je še kako pomembno zaupanje. Če ga ni med tistimi, ki ga usmerjajo, ga bodo težko vcepili gostom. Zlasti z novih trgov, na katere ciljajo v slovenskem turizmu, s čimer naj bi zmanjšali (pre)veliko izpostavljenost prihodom obiskovalcev iz Italije, Nemčije in Avstrije.
Že res, da ima Darja Radič pravico, da si vzame čas za razmislek o potrditvi imenovanja novega direktorja. A pomisleke je verjetno imela že kot državna sekretarka, prav tako moč ukrepanja. Ker je tudi sama delala v turizmu, bi smeli pričakovati, da se zaveda pomena izgubljenega časa, ki se ga, kljub temu, da bo prihodnje leto spet poletje, ne da nadomestiti.
