Čarobni mesec

Ko sem bila otrok, je bil zame december (poleg meseca, ko imam rojstni dan) najbolj čaroben mesec v letu. Še kako dobro se spominjam žgečkanja v trebuhu ob pričakovanju sicer skromnih, a zame tako velikih daril. Še kako živo se spominjam okraševanja jelke v krogu meni najbližjih ljudi. S starši sem se sprehajala po okrašenem Piranu, vsa očarana od luči, ki so mi dajale občutek, da sem v pravljici.

Čeprav se veliko ljudi pritožuje, da nam trgovci samo vlečejo denar iz žepa, da se novo leto začne že septembra in da je vse skupaj velik kič, pa sama v vsej tej novoletni evforiji vidim tudi pozitivno plat - in na prvem mestu so nasmejani otroški obrazi.

Otroci ne razumejo, ali pa nočejo razumeti, da mora veliko staršev garati za vsakdanji kruh in preživetje. Ne razumejo, da smo sredi svetovne krize, recesije in da je denar sveta vladar. In zakaj tudi bi? Kajti če bi se tega zavedali, starši nikoli ne bi mogli biti nagrajeni z njihovimi iskrenimi nasmehi in veselimi obrazi ob odpiranju novoletnih daril. Nikoli ne bi mogli opazovati široko razprtih otroških oči ob prihodu Božička, Miklavža ali Dedka Mraza, da o novoletnih okraskih in ognjemetu sploh ne govorim. Ne smemo pozabiti niti na otroke iz socialno ogroženih družin ali zelo bolnih otrok, ki si še kako zaslužijo, da vsaj enkrat na leto začutijo tisto pravo otroško veselje, povezano z darili in možički, ki jih prinašajo.

In kakor razumem otroško razburjenje, lahko razumem tudi razburjenje vseh nas. Lepo je obdariti mamo, vnuka, partnerja ali prijatelja, saj čisto vsak od nas začuti zadovoljstvo ob podarjanju in prejemanju daril. Seveda je to neposredno povezano z nakupovanjem, ki je danes sopomenka za mesec december.

Marsikdo v decembrskem množičnem zapravljanju vidi bolezen nove dobe, pa vendar menim, da to ni. Konec koncev, če se spomnim svojega otroštva, tam nekje okrog leta 1990, pet let gor ali dol, se do danes ni veliko spremenilo, samo povečal se je obseg vsega. Takrat je bilo več novoletnih tržnic, danes pač prevladujejo nakupovalni centri. Obiski so se vrstili skozi cel mesec, hladilniki so bili polni, jelke okrašene in pod njimi so čakala darila. Za vse to si potreboval denar, rezultat pa je bil enak današnjemu.

Kakorkoli, december je tu in vsak ga bo preživel po svoje. Dejstvo pa je, da bodo nakupovalni centri, trgovine, tržnice in ceste spet polni ljudi, ki bodo bodisi hiteli domov k družini, bodisi nakupovali najrazličnejše nujne in manj nujne stvari ali pa se bodo sprehajali in občudovali novoletne luči, ki nas bodo obdajale z vseh strani. In prav je tako!