Čas je za spremembe

Ker nam manjkajočih milijonov ni uspelo dobiti v javnem sektorju, jih bomo vzeli občinam, razmišlja vlada, ko sestavlja proračun za prihodnje leto. Njen cilj, da to stori brez čezmernega zadolževanja, je hvalevreden, do mlajših generacij, ki jim že tako ali tako puščamo dolgove, pa tudi bolj etičen.

A način, kako se vlada tega loteva, ne obeta dobrega izida in zelo spominja na že večkrat videne scenarije pri prejšnjih vladah: poskusi za vzpostavitev varčnejše države, ki bi porabila zgolj tisto, kar ustvari, spodletijo ob prvem trku s sindikati javnega sektorja, ki vztrajajo pri doseženih pravicah.

Za razliko od njih so občine po prvem ostrem “ne” postavile na vladno mizo kopico predlogov, ki v prihodnjem letu sicer še ne bodo prinesle bistvenih prihrankov, jih bodo pa v naslednjih. In obenem bi posredno povečali tudi prihodke - iz gospodarstva in iz evropskih skladov, kjer zdaj zaradi togih predpisov puščamo na stotine milijonov. Za oskrbo Istre in Krasa z vodo, denimo, smo izgubili nekaj deset evropskih milijonov in nekaj sto tisočakov davkov izvajalcev, ker občine ne morejo razlaščati niti za gradnjo javnega vodovoda (država pa to počne celo za zasebne investitorje).

Dialog, ki se je med vlado in občinami vzpostavil v zadnjih tednih, bi lahko bil zgled za spremembe na številnih drugih področjih, začenši z javnim sektorjem. Po dobrih dveh desetletjih delovanja države in dvajsetih letih nove lokalna samouprave je skrajni čas za resne analize in spremembe. Do zdaj so se postavke v državnem in občinskih proračunih iz leta v leto večinoma le indeksirale, razmerja med posameznimi odhodki pa ostajala bolj ali manj enaka. Za te spremembe pa bodo morali sodelovati vsi, tudi javni sektor.

Res je, z njimi ne bomo rešili proračuna za leto 2015. Toda to, da se nam s prihranki mudi, ne sme biti izgovor, da bi s spremembami še odlašali. Sicer bomo čez leto dni pred še večjo luknjo.