Čas skesanih

Koalicija je bila včeraj še dovolj močna, da je (v sodelovanju s SNS) Zvonka Fišerja postavila na mesto generalnega državnega tožilca.

To je bilo pričakovati, saj je imela sicer razpadajoča opozicija nasproti sebe tako izrazito nasprotni tabor, da tema soočenja ni dopustila popuščanja ne ene ne druge strani. Saj gre vendar za vrh v delu tretje veje oblasti. V njej naj sicer politika ne bi imela prostora, toda brez nje, vsaj posredno, tu pač ne gre in tokrat je o zadevi tudi odločala.

Zvonko Fišer je vrhunski pravosodni strokovnjak z nespornimi izkušnjami. To mu mora priznati tudi aktualna opozicija. Kaj mu torej lahko naprti, da ga ustavi? Po starem preverjenem receptu slovenske desnice je to seveda preteklost. In je segla skoraj 35 let nazaj k dogodku, ki Fišerju res ni v čast, a ni nikomur povzročil kaj hudega in takratni tožilec se je svoje napake vsaj pokesal. Politično je bil (kasneje) angažiran toliko, da je bil član novogoriškega občinskega komiteja ZK.

Barbara Brezigar se je prav včeraj poslovila od svoje funkcije, ki jo je pripeljala do konca, do izteka obdobja šestih let, kolikor traja mandat. Tudi v njeni karieri se bo našlo kaj spornega. Spomnimo se na primer zadeve Depala vas, da o njeni politični “okuženosti” ne govorimo. Pol leta je bila ministrica v vladi Andreja Bajuka, na listi SDS je kandidirala za poslanko in s podporo desnih strank za predsednico države. Očitno pa tudi ona ni nikomur storila nič posebej hudega in morda tudi zato ob podpori premierja Pahorja (zanj tvegani) preživela boje s pravosodnim ministrom Zalarjem.

Fišer se je pokesal, morda se je tudi Barbara Brezigar, ko je pred dnevi priznala, da je politika (tudi prejšnja?) preveč negativno vplivala na tožilsko delo in je zato ta ne zanima več. Naj torej bodoča vrhovna državna tožilka in novi generalni državni tožilec delo družno nadaljujeta kot skesanca, oba nad politiko razočarana človeka!