Če je predobro, je kmalu slabo

Zadnji teden je na globalni ravni pokazal, kako krhke so gospodarske razmere v svetu in kako se na svetovnih borzah zrcalijo pogojne napovedi centralnih bank, da bodo v bodoče pa le začele nižati količino denarja v obtoku.

Razmere so že kar smešne. Ameriškemu gospodarstvu gre postopamo bolje, pričakovali bi, da bo borza nagradila dobre makroekonomske rezultate. V resnici pa se je odzvala obratno. Zakaj? Ameriški FED je napovedal, da bo prihodnje leto morda opustil ekstremno ohlapno denarno politiko; ekonomija počasi okreva in ne potrebuje več umetnega dihanja v obliki tiskanja denarja. Trgi so se ustrašili, obrestne mere so zrasle, cene obveznic in seveda tudi cene delnice so padle. Ekonomski sistemi so danes podprti z obilico poceni denarja. Dokler je ta denar prvenstveno namenjen za odpravljanje posledic sanacije prejšnje krize, to nekako še pije vodo, problem pa nastane, ko postane tak denar vir novih slabih investicij. Rezultat takega delovanja je, da reševanje stare krize povzroči novo, še hujšo. Če je intervencija centralne banke v obdobju krize, ko se kolesje gospodarstva ustavi, potrebna in koristna, je poseg toliko bolj nevaren, če se centralna banka to svojo aktivnost ne opusti. Naraščati začne inflacija, gospodarska rast pa je nepravilno usmerjena. Pride do napihovanj in do balonov, ki potem počijo in tu smo.

Take posledice smo si v zadnjih desetih letih imeli priložnost ogledati v dogajanjih po svetu in žal tudi pri nas. Če gre gospodarstvu predobro, pride račun. In to kar zajeten. Zaradi tega so opozorila, ki jih kot pasje bombice radi spuščajo centralni bankirji, namenjeni prav preventivi: ko je na trgu premalo strahu, nekaj negotovosti vnesejo nanj in okrepijo previdnost. Te sicer spet ne sme biti preveč, saj to lahko ustavi kolesje ekonomije, Kako je to videti v praksi, lahko zdaj lepo spremljamo v Sloveniji. Centralni bankirji so tisti, ki uravnavajo gibanje svetovne ekonomije. Vendar to uravnavanje ne poteka z natančnimi dekreti, ampak z ukrepi, s katerimi centralne banke dajejo trgu informacije in ga tako usmerjajo. Jim pa to usmerjanje ne vedno uspe; včasih gre predaleč, včasih pa mimo in takrat imamo na dolgi rok težave. Sistem ni vsemogočen. Ko preveč časa deluje brez napake, se to kasneje spet izkaže nekaj zelo slabega.

Skratka, načina, kako trajno in brez napak usmerjati ekonomsko politiko, ni. Ko je človeštvo s planiranjem poskusilo nadomestiti delovanje trga, se je izkazalo, da ljudje preprosto ne znamo dovolj dobro napovedovati prihodnosti. Prihodnost pride sama, nanjo pa lahko le vplivamo.

Kaj vse to pomeni za Slovenijo? Naša država je kot del evroobmočja tudi del vseh teh trendov. Če bo posledica tega dogajanja ohlajevanje trgov, to za nas ne bo nič dobrega, saj imamo dovolj težav sami s seboj. Izvoz je trenutno edina svetla točka našega sistema, zato nam ne bi koristilo pešanje gospodarske aktivnosti v tujini. Če bo denarja manj, to pri nameravani prodaji podjetij ne bo pripomoglo k višanju cene. Gre torej za ukrepe ohlajevanja gospodarstva velikih držav. Kako pa to vpliva na majhna gospodarstva, pa velikih na žalost kaj dosti ne zanima.

Leon Klemše je predsednik uprave družbe Interfin Naložbe, Koper